Bosanske skrbi z džihadisti

Ko so konec marca pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) osvobodili vasico Baghuz na vzhodu Sirije, je bilo s tem konec samooklicanega kalifata Islamska država (ID). Baghuz je bil namreč zadnje oporišče »države«, ki je v Siriji in sosednjem Iraku več let terorizirala prebivalstvo. V času največje ekspanzije Islamske države je bilo med njenimi borci približno 40.000 tujcev, večinoma iz Afganistana, Pakistana in arabskih držav, a približno četrtina je prišla iz Evrope in se bojevala pod zastavo kalifata.

Na propad Islamske države je velika večina ljudi v svetu gledala z naklonjenostjo in njen obstoj že gre počasi v pozabo. Prav tako tudi borci Islamske države, ki so jih zajele enote Sirskih demokratičnih sil. A ne bi smeli. Imeli smo priložnost videti vso krutost teh militantnih skrajnežev, večina tistih, ki so preživeli, je zdaj v taboriščih pod nadzorom SDF. Po nekaterih ocenah je samo v taboriščih v Siriji približno 13.000 tujcev, ki so bili pripadniki Islamske države, med njimi kar 11.000 žensk in otrok.

Kaj narediti z njimi, postaja zelo pomembno varnostno vprašanje. Američani, ki so enotam SDF zagotovili materialno in vojaško pomoč – tudi zračno podporo v bojih z Islamsko državo –, zagovarjajo vračanje islamskih skrajnežev v države, od koder so prišli. Ameriški predsednik Donald Trump je pred mesecem dni celo zagrozil, da bo vseh 2000 borcev Islamske države poslal v Evropo, če jih njihove domače države ne bodo hotele sprejeti.
 

Sprejemanje po kapljicah

Evropa se prav zaradi varnostnega tveganja z vsemi štirimi brani sprejeti tako veliko število islamskih skrajnežev, zato jih sprejemajo bolj po kapljicah. Nazadnje so pred dnevi Nemci dovolili vrnitev domov štirim otrokom, katerih starši so bili nemški državljani in so se bojevali na strani kalifata.

Dva sta siroti, starše drugih dveh pa še vedno varnostno preverjajo ameriški in kurdski varnostni organi v enem od taborišč, v katere so zaprli vse, ki so preživeli vojno in so živeli na ozemlju, ki je bilo pod nadzorom Islamske države. Nemški zunanji minister Heiko Maas je napovedal, da bodo poskušali omogočiti vrnitev v Nemčijo še drugim otrokom, ki »niso krivi za delovanje njihovih staršev«.

Precej težav z vračanjem skrajnežev imajo v Bosni in Hercegovini. Ne toliko s številom nekdanjih islamističnih borcev, ki naj bi se vrnili domov, kot z birokratskimi procedurami. Ker je Bosna in Hercegovina zelo kompleksno sestavljena in organizirana država, vlada še ni oblikovala državnega organa, ki bi se ukvarjal s tem vprašanjem.

Ta državni organ bi moralo oblikovati ministrstvo za varnost, a po poročanju sarajevskega dnevnika Dnevni Avaz se na sestanku o tem vprašanju niso nič dogovorili. Brez organa, ki bi temeljito varnostno pregledal nekdanje islamistične borce, pa niti Američani in Kurdi ne dovoljujejo zdaj zaprtim skrajnežem in njihovim družinam vrnitve v domovino.
 

Pritisk sorodnikov

Prav nasprotno, glede vprašanja, kam naj namestijo povratnike, ki naj bi kmalu začeli prihajati iz sirskih taborišč, sta se celo sprla minister za varnost Dragan Mektić in njegov namestnik Mijo Krešić. Minister Mektić, po rodu Srb, je najprej napovedal, da bodo vse, ki jih bodo vrnili, namestili v zbirni center Salakovac pri Mostarju, a ga je njegov namestnik, Krešić, Hrvat po rodu, zelo kmalu popravil, da je to nemogoče. »Večina teh ljudi se je bojevala na tujih bojiščih v vrstah terorističnih organizacij, zato morajo sprejeti odgovornost in se ne bodo smeli kar tako nenadzorovano gibati po BiH,« je svojega ministra »popravil« njegov namestnik.

Minister Mektić je napovedal, da v Bosni in Hercegovini pričakujejo od 25 do 30 nekdanjih borcev Islamske države. Do zdaj se je vrnil samo en islamski skrajnež, Ibro Ćufurović iz Velike Kladuše, in zdaj v zaporu v Zenici čaka na sojenje. To čaka tudi druge borce. V Bosni vedo, kdo so, in računajo, da bi do konca leta iz Sirije dobili še Abdulaha Čurta, Senada Kupusovića, Enesa Borovaca, Albina Sinanovića, Nedima Mujčinovića, Edina Muftića, Ajdina Blaževiaća, Muhameda Hasića, Alijo Keserovića, Edvina Babića, Begzada Sarača, Salema Hasića, Emira Ališića in Hamzo Labidija. Sicer pa se je po nekaterih podatkih na strani Islamske države še leta 2015 bojevalo približno 340 državljanov Bosne in Hercegovine.


Medtem ko se v Bosni in Hercegovini šele organizirajo glede tega, kako bodo ravnali s skrajneži, ki so se bojevali v Siriji in Iraku na strani Islamske države, se na Kosovo počasi vračajo zlasti ženske in otroci. Sredi aprila jih je iz Sirije na prištinsko letališče prišlo 110, zadržali so jih v vojaški bazi pri Prištini, četverico islamskih skrajnežev oziroma borcev pa poslali v zapor, kjer jih čaka sojenje zaradi sodelovanja v tujih terorističnih združbah. Po novem zakonu Kosova jih čaka do 15 let zapora.

Leta 2012 naj bi s Kosova v Islamsko državo odšlo približno 300 ljudi, tako moških kot žensk in otrok, domnevajo pa, da je bilo 70 skrajnežev ubitih v spopadih, od propada Islamske države pa je bilo v taboriščih v Siriji zajetih 150 žensk in otrok, kakšnih 60 otrok se je rodilo v Siriji oziroma Iraku.
 

Francozi ne poznajo usmiljenja

Francija, kljub pritiskom iz ZDA, zavrača sprejem džihadistov, ki so se bojevali v Siriji, pa tudi njihovih družinskih članov. Ko je francoska javnost spomladi letos izvedela, da se najmanj 250 nekdanjih borcev Islamske države želi vrniti v Francijo, je to sprejela z velikim negodovanjem. Zato je minister za notranje zadeve Christopher Castaner konec aprila dejal, da Francija ne bo dovolila vrnitve nobenemu.


Zaradi vrste terorističnih napadov v Parizu, Nici in drugje, ki so jih zagrešili privrženci Islamske države, so zelo občutljivi in seveda nepopustljivi do ljudi, ki so se borili na strani skrajne islamistične teroristične organizacije. Morda bodo Francozi, kot je mogoče prebrati v nekaterih tujih medijih, bolj popustljivi do otrok džihadistov, saj so pred mesecem dni dovolili vrnitev petih majhnih otrok francoskih islamskih skrajnežev, ki so ostali brez obeh staršev. Sicer pa se je po nekaterih obveščevalnih podatkih v Siriji na strani Islamske države bojevalo kar 1700 francoskih državljanov, najmanj tretjina pa naj bi jih padla.

Na nevarnost islamističnih skrajnežev so pred dnevi opozorili tudi v Združenih narodih. Posebna skupina opazovalcev varnostnega sveta OZN je namreč v posebnem poročilu opozorila, da nevarnosti pred morebitnimi novimi terorističnimi napadi po propadu Islamske države še zdaleč ni konec. Opozorilo je bil spomladanski napad v Šrilanki. Več kot 20.000 skrajnežev, ki so v Sirijo in Irak prišli iz tujine, je po njihovi oceni še vedno živih, čeprav je večina v kurdskih in iraških taboriščih, a previdnost ni nikoli odveč.


Po njihovi oceni se lahko do konca leta zgodi še kak teroristični napad večjih razsežnosti, saj se ti ljudje lahko pridružijo Al Kaidi ali kakšni drugi skrajni islamistični skupini. Po njihovi oceni je približno 2000 ljudi iz zahodnega sveta, ki so se bojevali na strani Islamske države, že pred propadom kalifata zapustilo Bližnji vzhod in so zdaj v Evropi, Ameriki ali Avstraliji. Kot speče celice so resna nevarnost, opozarjajo strokovnjaki OZN, prav tako pa niso zadovoljni z načinom deradikalizacije posameznikov, ki se nadzorovano vrnejo domov. Večina jih konča v zaporu in z njihovimi skrajnimi stališči se ne ukvarja nihče. Zato so zdaj potencialno nevarni, čez leta, ko bodo prišli iz zaporov, pa prav gotovo, še opozarjajo pri OZN.