NOVO OKNO

Astronomi razkrili nov zemljevid vesolja

Objavljeno 22. februar 2019 21.24 | Posodobljeno 22. februar 2019 21.24 | Piše: U. S.

Velik prispevek k razumevanju fenomena črnih lukenj.

Lofar je velika mreža anten, večinoma so na Nizozemskem. FOTO: Wikipedia
Vesolje, kot ga poznamo, je mnogo večje, kot je veljalo doslej. Nov zemljevid nočnega neba kaže več sto tisoč doslej nepoznanih galaksij, odkritih s pomočjo teleskopa, ki lahko odkrije tudi šibke vire svetlobe, ki jih optični instrumenti ne morejo. Mednarodna skupina astronomov sporoča, da njihovo odkritje meče novo luč na najgloblje skrivnosti vesolja, vključno s fiziko črnih lukenj in razvojem galaksij. »To je novo okno v vesolje,« pravi Cyril Tasse, astronom iz pariškega observatorija, ki je sodeloval pri projektu. »Ko smo zagledali prve posnetke, smo se spraševali, kaj je to. Česa podobnega še nismo videli.«

300 tisoč novih galaksij so odkrili.

Več kot 200 astronomov iz 18 držav je sodelovalo v študiji, v kateri so z radioastronomijo pregledovali nebo nad severno poloblo in odkrili 300.000 doslej še nevidenih izvorov svetlobe, ki naj bi bili po mnenju astronomov nove galaksije. Radioastronomija znanstvenikom omogoča, da vesolje proučujejo z radijskimi valovi in odkrivajo sevanje, ki nastane pri interakciji velikih nebesnih objektov. Raziskovalci so uporabili nizkofrekvenčni radijski teleskop (Lofar) na Nizozemskem, da bi zbrali sledi davne radiacije, nastale pri združevanju galaksij; te sledi, ti delci se lahko širijo milijone svetlobnih let.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Odkritje meče novo luč na najgloblje skrivnosti vesolja, vključno s fiziko črnih lukenj in razvojem galaksij. FOTO: Guliver/Getty Images
Odkritje novih virov svetlobe bi jim lahko pomagalo bolje razumeti obnašanje enega od najbolj skrivnostnih fenomenov vesolja: črnih lukenj, ki imajo tako močno gravitacijsko silo, da jim ne pobegne prav nič, ko pogoltnejo velike objekte, na primer zvezde, pa oddajajo sevanje. Tasse meni, da bodo s pomočjo nove tehnologije primerjali črne luknje in spoznali, kako se formirajo in razvijajo. »Če opazujemo aktivno črno luknjo, sledi sevanja izginejo čez milijon let in jih ne vidimo pri visoki frekvenci svetlobe. Pri nizki pa lahko vidimo mnogo starejše elektrone.« Najstarejši objekti v vesolju so stari 11–12 milijard let, je še povedal Tasse: »Pričakujem, da bomo kmalu videli veliko takih.« Huub Rottgering, profesor z univerze Leiden na Nizozemskem, pravi, da bi lahko znanstveniki s pomočjo Lofarja odgovorili na fascinantno vprašanje, namreč od kje prihajajo črne luknje.

Na podlagi posnetkov teleskopa Hubble so sklenili, da je v vesolju več kot 100 milijard galaksij, četudi so mnoge prestare in tudi predaleč, da bi jih lahko opazili s tradicionalnimi tehnikami. Zemljevid, ki je nastal zdaj, s pomočjo Lofarja, delno so ga objavili v publikaciji Astronomy & Astrophysics, vsebuje le dva odstotka vidnega neba, sčasoma bodo objavili še več informacij. Lofar sestavlja evropska mreža radijskih anten – so še v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Franciji, na Švedskem, Poljskem, Irskem in v Italiji –, ki ustvarjajo ekvivalent satelitskemu krožniku s premerom 1300 kilometrov.
Deli s prijatelji