ZGODOVINSKO OBMOČJE

Castel Gandolfo je zrasel na ruševinah Albe Longe

Objavljeno 08. marec 2013 22.55 | Posodobljeno 08. marec 2013 22.55 | Piše: Adrian Grizold
Cesarska vila Genovčanom, vrnitev rimskih plemičev, potem pa še papeži.
Papeška poletna rezidenca.

CASTEL GANDOLFO – Po svojem nepričakovanem odstopu bo bavarski kardinal Joseph Ratzinger (upokojeni papež Benedikt XVI.) vsaj dva meseca živel v papeški poletni rezidenci v Castel Gandolfu blizu Rima. To prastaro lacijsko mesto na obronkih Albanskega hribovja in strmo nad istoimenskim jezerom je priljubljen izletniški kraj, v naslednjih mesecih se mu ob nekdanjem papežu obeta pravcata turistična invazija. Prijetno mestece le 25 kilometrov jugovzhodno od večnega mesta šteje slabih deset tisoč prebivalcev, razdeljeno je v več naselij in se razprostira med 155 in 519 metri nadmorske višine, od leta 1961 ga z jezerom povezuje žičnica. Okoli 170 metrov globoko Albansko jezero, na njem so v starem Rimu uprizarjali prave pomorske bitke, je v bistvu krater ugaslega ognjenika, širše območje velja za zmerno nevarno potresno. Castel Gandolfo (CG) je razdeljen v štiri četrti: staro jedro leži na vulkanskem robu, 130 metrov pod njim so ob jezeru številna kopališča, čolnarne, restavracije in hoteli, na zahodnem pobočju je zrasel sodobni mestni predel Mole, na izsušenem delu jezera pa še Pavona, ki so jo zgradili po letu 1920 in v njej živi večji del prebivalstva. S sosednjimi kraji Marino, Grottaferrata, Rocca di Papa in Albano Laziale je CG, ki so ga pred leti uvrstili med najlepše italijanske vasi, del imenitnega urbanega niza castelli romani.

Korenine
rimskih legend

Arheološke najdbe so potrdile, da leži CG na ostankih legendarne Albe Longe iz obdobja med 1100. in 600. pred Kristusom. Dolgo je bila Alba središče in prestolnica latinske zveze, po rimski mitologiji je bila izjemnega pomena za nastanek Rima. Tam je vladal bajeslovni kralj Numitor, ki je imel lepo hčer Reo Silvio, ta je rodila dvojčka Romula in Rema … Žal so Rimljani leta 665 pr. n. št. kraj razdejali. Ko je stekla Via Appia proti Pompejem, so tam zrasle razkošne rimske vile, največjo je dal v prvem stoletju zgraditi cesar Domicijan. Stoletja pozneje se je v obdobju razcveta in velikih osvajanj zahodne pomorske republike v njej naselila genovska rodbina Gandolfo, ime je ostalo do danes. Na začetku 13. stoletja je vila prešla v roke rimske plemiške družine Savelli, ki jo je preuredila v graščino. Ob izteku 16. stoletja je posest zaplenil Vatikan, papež Klemen VIII. je dal graščino prezidati v baročno palačo, ki je leta 1628 postala uradna papeška poletna rezidenca. Ob francoskem zavzetju Rima je bil CG za kratek čas sedež Albanske republike, ob odpravi cerkvene države pa je prešel v novo italijansko kraljevino, šele leta 1929 je s podpisom lateranskih pogodb postal zunanje območje Vatikana. Petinpetdeset hektarjev velika posest obsega tri vile, papeška rezidenca je v vili Cybo, v kompleks spadajo še palača Barberini, viseči vrtovi Belvedera in gospodarsko poslopje s kmetijo. V rezidenci sta umrla papeža Pij XII. leta 1958 in Pavel VI. 1978.

Prvi poštni nabiralnik …

Manj znano je, da so v kraju, kjer je sledi pustil tudi znameniti arhitekt in kipar Bernini, na Piazzi della Liberta leta 1820 namestili prvi poštni nabiralnik na svetu. Še veliko lepega in zanimivega skriva rdeča provinca, v kateri so lani za županjo izvolili Milvio Monachesi. Tudi za kaotično Italijo je nekoliko nenavadno, da je v CG že leta z absolutno večino na oblasti rdeče zelena državljanska lista Arcobaleno. Na območju vile Cybo je zraslo mednarodno kongresno središče Mariapoli, ob izvolitvi papeža Janeza Pavla II. so ameriški katoliki CG kraju podarili veliko pokrito kopališče. V CG živi upokojeni papež na kar 450 kvadratnih metrih, njegova mesečna pokojnina naj bi znašala 2500 evrov, pozneje mu bodo za obiske in morebitna potovanja odobrili še posebna sredstva, prav tako mu ostaja zasebni tajnik, 56-letni rojak, pater Georg Gänswein. Ob papežu je zanimivost Castel Gandolfa muzejska zvezdarna, ki so jo tja preselili leta 1936 iz Vatikana, kjer je velemestni smog motil pogled v globine nočnega neba. Ker so teleskopi zastareli, so raziskovalno dejavnost observatorija leta 1981 prenesli na univerzo v Arizoni, kraj pa nedvomno zre v pestro prihodnost.
 

Deli s prijatelji