Beli dim napove novega papeža
Volitve novega papeža, konklave, je postopek, na katerem kardinali, ki na dan izpraznitve sedeža apostola Petra niso dopolnili 80 let, v Sikstinski kapeli s tajnim glasovanjem izvolijo novega rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. A izbira prihodnjega papeža se ne začne s konklavom, ampak s splošnimi zborovanji kardinalov, ki jih sklicuje dekan kardinalskega zbora.
Med zasedanji se seznanijo z volilnimi pravili in si izmenjajo poglede o tem, kakšnega papeža Cerkev ta čas najbolj potrebuje. Prav vsak ima možnost podati svoje mnenje, nastopi pa so lahko zelo pomembni za poznejšo izvolitev: prav zaradi svojega odličnega nastopa na teh splošnih zborovanjih se je kardinal Wojtyla uvrstil med prednostne kandidate za papeža.
15-20 dni po smrti (ali odstopu) papeža se začnejo volitve.
Volitve se začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu) papeža, razen če kardinali na posvetovalnih kongregacijah pred konklavom določijo drugače. Kardinali volivci lahko med konklavom prebivajo v Domu sv. Marte zraven bazilike sv. Petra; z zunanjim svetom ne smejo imeti nobenih stikov, vse dokler traja konklave.
Med glasovanji so zaprti (cum clave) v Sikstinski kapeli. Ko vsi vstopijo v kapelo, zadnji kardinal zapre in zaklene vrata. Prvi dan volijo samo enkrat popoldne. Rezultat teh volitev pove, kdo so kandidati. Naslednje dni volijo po dvakrat, dopoldne in popoldne. Vsak na listek napiše predlaganega kandidata, ki mora za izvolitev v posameznem volilnem krogu zbrati dve tretjini glasov. Če papeža ni niti po zadnjem glasovanju četrtega dne, volivci peti dan počivajo.
Če ga ne izvolijo niti po štirih ciklusih s 34 volilnimi krogi, lahko izbirajo med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem volilnem krogu prejela največ glasov; ta dva nimata volilne pravice. Za izvolitev mora eden od njiju zbrati dvotretjinsko večino. Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo in sežgejo v peči ter dodajo snov, ki ustrezno obarva dim. Če glasovanje ni bilo uspešno, se iz dimnika pokadi črn dim, če je bilo uspešno in je bil papež torej izvoljen, pa bel dim.
Skoraj tri leta
V 2000-letni zgodovini Cerkve konklave ni vedno potekal brez težav. Najdaljši se je v italijanskem mestu Viterbo začel leta 1268 in se končal skoraj tri leta pozneje; papeža Gregorja X. so izvolili šele, ko je razjarjeno ljudstvo izsililo njegovo imenovanje. Kardinali potrebne dvotretjinske večine za izvolitev papeža niso dosegli niti potem, ko so jim bistveno zmanjšali količino hrane. Papež Gregor X. je zaradi incidenta na koncilu v Lyonu leta 1274 predstavil stroga pravila za naslednji konklave, ki veljajo še danes. Od takrat so kardinali ves čas trajanja konklava strogo ločeni od zunanjega sveta. Zelo dramatičen je bil konklave leta 1314 v francoskem mestu Carpentras. Neučakana množica je zažgala škofovo palačo, kjer so se zbrali člani konklava, in ti so bili prisiljeni v beg. Konec junija 1316 je princ Filip zaklenil člane konklava v dominikanski samostan v Lyonu, Janez XXII. je bil po 40 dneh izvoljen 7. avgusta 1316. Najkrajši konklave doslej je trajal le nekaj ur, kar se je zgodilo ob izvolitvi papeža Julija II. 31. oktobra 1503 v Rimu. Za izvolitev papeža Pija XII. je bilo leta 1939 potrebnih 20 ur.
