TRK
Asteroid bi lahko treščil na Zemljo
Sonda bo vzela vzorce nenavadnega nebesnega telesa. V naš planet bo morda trčil med letoma 2175 in 2199.
Odpri galerijo
Bennu je zelo star, nastal naj bi pred več kot 4,5 milijarde let.
Danes naj bi Osiris-Rex postala prva Nasina sonda, ki bo zbrala vzorce asteroida Bennu. V času, ko je postala umetni satelit tega malega nebesnega telesa, je pridobila kar nekaj zanimivih podatkov. O njih so strokovnjaki napisali šest znanstvenih referatov, ki so bili objavljeni v različnih znanstvenih publikacijah; v njih so dajali določene namige, kaj bi lahko razkrili vzorci kamnov in prahu, ko bodo prispeli v laboratorije na našem planetu.
Eden od pomembnih referatov kaže na pomembno razkritje: da je asteroid pokrit z organsko snovjo, ki vsebuje ogljik. To seveda avtomatično ne pomeni, da je tam nekoč bilo življenje ali pa da je bilo na prvotnem večjem nebesnem telesu, iz katerega naj bi pred več milijardami let izšel asteroid. To le kaže, da so tam organske snovi, ki sestavljajo živa bitja.
Sonda je tudi že ugotovila, da so take snovi na predvidenem kraju pristanka, imenovanem Nightingale. Snov, ki vsebuje ogljik, bo tudi strokovnjakom omogočila vpogled v to, koliko vode naj bi bilo nekdaj in koliko je je zdaj. Ugotovili so že, da imajo nekatere skale na površini vene mineralov, bogate s karbonati. Na Zemlji so taki karbonatni minerali običajno povezani s sistemi toplih izvorov, ki so bogati z vodo in ogljikovim dioksidom. Nekaj teh ven je blizu kraja jemanja vzorcev, z njihovim proučevanjem bodo strokovnjaki več izvedeli o geologiji. Po zdaj zbranih podatkih so izvedenci ugotovili, da je imelo prvotno nebesno telo, iz katerega je izšel asteroid, opazen sistem toplih vodnih virov, kar je še kako razvidno iz slik ven.
Kraj pristanka naj bi bil precej mlad, kar pomeni, da asteroid ni bil dlje izpostavljen surovemu vplivu vesolja in radiacije. Tudi s temi ugotovitvami si raziskovalci pomagajo do boljšega razumevanja, kako vesoljski veter in kozmični žarki učinkujejo na površine asteroidov.
Eden od referatov se ukvarja z različnimi velikostmi kamnov na površini. Eni so temni in grobi, drugi svetli in bolj gladki. Temnejši so bolj luknjičavi in rahli, svetlejši so manj luknjičavi in močnejši. Drug referat se ukvarja z gravitacijo. Ugotovili so, da je notranjost neenakomerna, kar bi pomenilo, da ima jedro majhno gostoto, kot bi bila v središču asteroida velika luknja. Je pa na površini vidna izboklina. Tako obstaja mnenje, da se je material iz notranjosti dvignil na površino.
Vzorce bodo jemali na severni polobli nebesnega telesa, na skalnatem območju premera 16 metrov. Odvzem vzorca traja nekaj sekund. Če prvo mesto zgrešijo, obstaja še rezervni izbrani kraj, imenovan Osprey. Celotna procedura, ki vsebuje spuščanje, zajemanje vzorcev in ponovno vrnitev v orbito okrog asteroida, bo trajala štiri ure in pol; izvajalo se bo s posebno robotsko roko in samodejno, radijski signal nazaj do zemlje potuje kar 18 minut in pol. Če bo šlo vse v skladu z načrti, naj bi zbrali vsaj 60 gramov materiala in ga nato shranili v posebno kapsulo, v kateri ga bodo dostavili na zemljo. Če ne bo uspelo prvič, sta na razpolago še dva poskusa jemanja vzorcev. Osiris-Rex bo zapustil orbito asteroida enkrat v letu 2021, na Zemljo bo posebna povratna kapsula prispela 24. septembra 2023.
Asteroid Bennu je bil odkrit 11. septembra 1999. Ime je dobil po pradavni egipčanski mitološki ptici, posvečeni nastanku sonca in ponovnega rojstva. Njegov srednji premer je 490 metrov. Ima nekaj sorodnosti z drugim asteroidom Rjugom. Oba naj bi izvirala iz večjih družin primitivnih asteroidov, ki so v glavnem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Rjugu je obiskala japonska sonda Hayabusa 2, ga proučevala in zbrala nekaj vzorcev, ki so zdaj na poti na Zemljo, kamor naj bi prispeli 6. decembra. Zanimiva bo primerjava sestave vzorcev obeh asteroidov. Tako bodo strokovnjaki dobili večje razumevanje in vpogled v nastanek asteroidov in kje so bila prvotna nebesna telesa, iz katerih so izšli pred več milijardami let.
Sondo Osiris-Rex, izdelala jo je družba Lockheed Martin, so izstrelili 8. septembra 2016, tehtala je 2110 kilogramov. Za Naso jo upravlja Univerza v Arizoni. Strošek sonde je bil 800 milijonov dolarjev, izstrelitve pa še dodatnih 184 milijonov dolarjev. V orbito okrog asteroida je vstopila 31. decembra 2018 in ves ta čas snemala in proučevala to malo nebesno telo. Asteroid Bennu se omenja kot potencialni nevarni asteroid; obstaja verjetnost 1 : 2700, da bi med letoma 2175 in 2199 trčil z Zemljo.
Posnetek sonde Osiris-Rex kaže veno, ki naj bi bila iz karbonata.
Eden od pomembnih referatov kaže na pomembno razkritje: da je asteroid pokrit z organsko snovjo, ki vsebuje ogljik. To seveda avtomatično ne pomeni, da je tam nekoč bilo življenje ali pa da je bilo na prvotnem večjem nebesnem telesu, iz katerega naj bi pred več milijardami let izšel asteroid. To le kaže, da so tam organske snovi, ki sestavljajo živa bitja.
Tam je bila voda
Sonda je tudi že ugotovila, da so take snovi na predvidenem kraju pristanka, imenovanem Nightingale. Snov, ki vsebuje ogljik, bo tudi strokovnjakom omogočila vpogled v to, koliko vode naj bi bilo nekdaj in koliko je je zdaj. Ugotovili so že, da imajo nekatere skale na površini vene mineralov, bogate s karbonati. Na Zemlji so taki karbonatni minerali običajno povezani s sistemi toplih izvorov, ki so bogati z vodo in ogljikovim dioksidom. Nekaj teh ven je blizu kraja jemanja vzorcev, z njihovim proučevanjem bodo strokovnjaki več izvedeli o geologiji. Po zdaj zbranih podatkih so izvedenci ugotovili, da je imelo prvotno nebesno telo, iz katerega je izšel asteroid, opazen sistem toplih vodnih virov, kar je še kako razvidno iz slik ven.
Kraj pristanka naj bi bil precej mlad, kar pomeni, da asteroid ni bil dlje izpostavljen surovemu vplivu vesolja in radiacije. Tudi s temi ugotovitvami si raziskovalci pomagajo do boljšega razumevanja, kako vesoljski veter in kozmični žarki učinkujejo na površine asteroidov.
Eden od referatov se ukvarja z različnimi velikostmi kamnov na površini. Eni so temni in grobi, drugi svetli in bolj gladki. Temnejši so bolj luknjičavi in rahli, svetlejši so manj luknjičavi in močnejši. Drug referat se ukvarja z gravitacijo. Ugotovili so, da je notranjost neenakomerna, kar bi pomenilo, da ima jedro majhno gostoto, kot bi bila v središču asteroida velika luknja. Je pa na površini vidna izboklina. Tako obstaja mnenje, da se je material iz notranjosti dvignil na površino.
Robotski raziskovalec bo takole stegnil roko in pobral vzorec. FOTOGRAFIJE: Nasa
Vzorce bodo jemali na severni polobli nebesnega telesa, na skalnatem območju premera 16 metrov. Odvzem vzorca traja nekaj sekund. Če prvo mesto zgrešijo, obstaja še rezervni izbrani kraj, imenovan Osprey. Celotna procedura, ki vsebuje spuščanje, zajemanje vzorcev in ponovno vrnitev v orbito okrog asteroida, bo trajala štiri ure in pol; izvajalo se bo s posebno robotsko roko in samodejno, radijski signal nazaj do zemlje potuje kar 18 minut in pol. Če bo šlo vse v skladu z načrti, naj bi zbrali vsaj 60 gramov materiala in ga nato shranili v posebno kapsulo, v kateri ga bodo dostavili na zemljo. Če ne bo uspelo prvič, sta na razpolago še dva poskusa jemanja vzorcev. Osiris-Rex bo zapustil orbito asteroida enkrat v letu 2021, na Zemljo bo posebna povratna kapsula prispela 24. septembra 2023.
Stala je milijardo dolarjev
Asteroid Bennu je bil odkrit 11. septembra 1999. Ime je dobil po pradavni egipčanski mitološki ptici, posvečeni nastanku sonca in ponovnega rojstva. Njegov srednji premer je 490 metrov. Ima nekaj sorodnosti z drugim asteroidom Rjugom. Oba naj bi izvirala iz večjih družin primitivnih asteroidov, ki so v glavnem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Rjugu je obiskala japonska sonda Hayabusa 2, ga proučevala in zbrala nekaj vzorcev, ki so zdaj na poti na Zemljo, kamor naj bi prispeli 6. decembra. Zanimiva bo primerjava sestave vzorcev obeh asteroidov. Tako bodo strokovnjaki dobili večje razumevanje in vpogled v nastanek asteroidov in kje so bila prvotna nebesna telesa, iz katerih so izšli pred več milijardami let.
Sondo Osiris-Rex, izdelala jo je družba Lockheed Martin, so izstrelili 8. septembra 2016.
Sondo Osiris-Rex, izdelala jo je družba Lockheed Martin, so izstrelili 8. septembra 2016, tehtala je 2110 kilogramov. Za Naso jo upravlja Univerza v Arizoni. Strošek sonde je bil 800 milijonov dolarjev, izstrelitve pa še dodatnih 184 milijonov dolarjev. V orbito okrog asteroida je vstopila 31. decembra 2018 in ves ta čas snemala in proučevala to malo nebesno telo. Asteroid Bennu se omenja kot potencialni nevarni asteroid; obstaja verjetnost 1 : 2700, da bi med letoma 2175 in 2199 trčil z Zemljo.
