Župan Janković dejanja ne obžaluje: Bilo bi veliko lažje, če pisma ne bi napisal

Še vedno odmeva poteza, ki jo je prejšnji teden storil ljubljanski župan Zoran Janković in s katero si je nakopal precej težav in zamer. Kot je dejal nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, je Janković s pismom podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću storil »politično napako«.
Zdaj se je končno odzval tudi župan Janković, ki pisma prijatelju ne obžaluje, obenem pa poudarja, da mu je pisal kot prijatelj, »ne kot župan«. »Rekel sem, da govorim v svojem imenu, nimam nobenega pooblastila ne Ljubljane ne države,« se je odzval na očitke Ljubljančanov, ki so se javno distancirali od njegove podpore srbskemu predsedniku ter celo začeli spletno peticijo.
Ne obžaluje
Kljub temu župan svojega dejanja ne obžaluje in za njim stoji. »Bilo bi veliko lažje, če ga ne bi napisal. Ampak bi napisal enakega, kot sem to naredil pri polni zavesti,« vztraja Janković, ki se sicer strinja, da trenutna situacija v Srbiji ni rožnata, na tisoče študentov in drugih državljanov že tedne protestira ter zahteva novo vlado.
Janković je ob tem še dodal, da njegovo pismo ni uperjeno proti študentom in drugim stavkajočim, kot si ga razlagajo mnogi, temveč gre za »poziv, naj se sestanejo in nekaj naredijo«. »Zamenjava oblasti v demokratičnih družbah je možna samo na volitvah in parlamentarne volitve bodo čez tri mesece. Zdaj se pa dogaja ena – zakaj sem to naredil – situacija, ko mladi ne sprejmejo teh vodilnih na pogovor, tudi ne opozicije,« pravi Janković.
Če je Jankovićevo pismo, katerem je Vučića pozval, naj nadaljuje svojo pot predsednika in »ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali smer, ki jo je zastavil – smer močne, neodvisne in razvite Srbije«, mnoge hudo razburilo, pa je državni vrh do njega zavzel bolj diplomatsko držo.
Premier Robert Golob je denimo dejal, da ima »vsak pravico do osebnih stališč«, iz urada predsednice države Nataše Pirc Musar pa so sporočili, da predsednica »notranjepolitičnih razmer v drugih državah ne komentira, njena načelna stališča pa so znana«.