Znani dobrotnici pomagala vsa Slovenija
Pred nedavnim je bilo v vasi Cesta v občini Ajdovščina sila svečano in veselo, zbrali so se ljudje od Maribora do Kopra, navzoči so bili dva župana in koprski škof. Razlog je bil zaključek zgodbe o zbiranju denarja za dvigalo Jožice Ličen, ki se je začela pisati to pomlad, klic k pomoči smo objavili tudi v Slovenskih novicah. Ličnova je delala na Karitasu in v desetletjih izredno pomagala ljudem – nato pa je zaradi zahrbtne bolezni in povezanih zdravil prišla v bolnišnično oskrbo, zatem so ji morali zaradi sepse odrezati desno nogo in od takrat je vezana na invalidski voziček v prvem nadstropju družinske hiše. »Hvala bogu, vsem vam in vsem tistim, ki jih ni tukaj,« je navzoče pozdravila Jožica, tudi častna občanka Ajdovščine in kandidatka za ono 365 leta 2019, preden je škof msgr. dr. Jurij Bizjak blagoslovil dvigalo.
Začetek akcije
Potem ko je Jožica pristala na vozičku, so se v Karitasu odločili, da bodo pomagali svoji nekdanji sodelavki in zanjo zbirali denar z zbiralno akcijo Dvigalo za Jožico. Najprej so izračunali, da bodo za izgradnjo dvigala do prvega nadstropja – od koder se lahko Jožica zdaj spusti na svoj vrt in v okolico hiše – potrebovali okoli 20 tisoč evrov. Koordinatorka akcije je bila Jožičina nekdanja sodelavka Tatjana Rupnik, ki že od začetka ni dvomila, da bodo zbrali denar: »Ko je šla akcija v medije – in tudi vas moram res zelo pohvaliti, ker ste pripomogli k temu –, so se hitro začeli zbirati darovi in zelo hitro smo prišli do te številke.«
54.325 evrov so prispevali dobri ljudje.
Stroškov je bilo na koncu sicer več, kot so prvotno računali – ker še dobivajo račune raznih izvajalcev, ocenjujejo, da bo vseh za okoli 25 tisoč evrov. Toda že konec avgusta so iz Karitasa sporočili presenetljivi in navdušujoči podatek zaključka nabirke za Jožičino dvigalo, v kateri je na koncu pristalo kar 54.324,81 evra! Rupnikova nam je povedala, da je bila v času zbiranja pogosto presenečena: »Klicali so ljudje, ki jim je Jožica pomagala v preteklosti prek akcij škofijske Karitas; darovali so od pet evrov naprej. Nekateri niso zmogli več, ampak hvala vsem – pravijo, kamenček na kamenček …«
Ostanek v sklad
Prav tako je bila na koncu zbiralne akcije prijetno presenečena Jožica: »Boglonaj vsem 500 in še več darovalcem,« je dejala in razkrila: »Odločila sem se, da bi iz ostanka naredili sklad pri škofijski Karitas, da bi še kdo iz njega prejel pomoč.« Tatjana še doda, da bi bil sklad namenjen prav ljudem, ki se bodo znašli v taki stiski, kot se je Jožica, ki je absolutno potrebovala pomoč čim prej, čeprav je sprva dvomila, ko so ji nekdanji sodelavci predstavili zamisel za dobrodelno akcijo: »Takrat sem se bala privoliti. Očitno je bilo treba tudi potrpeti, da bo še nekdo iz tega sklada kaj dobil.« S tem misli tudi na dvigalo: »Saj veste, da ne bom za zmeraj – naj ga pozneje dobi nekdo, ki ga potrebuje.«
Saj veste, da ne bom za zmeraj – naj ga pozneje dobi nekdo, ki ga potrebuje.
Škof Bizjak je na žegnu dvigala opozoril: »Dvigalo je najprej dragocen pripomoček naši sestri v gospodu Jožici. Je pa tudi lepo znamenje naše vzajemnosti in povezanosti.« Med molitvijo (pa tudi pesmimi pevcev Radia Ognjišče) je poudaril še želje Jožici: »Naj ji dvigalo dobro služi in zlasti podaljšuje njeno veselje do življenja, ki ga sicer ne manjka.«
Posvetitev je sovpadla s Karitasovim tednom, ki je letos potekal pod sloganom Skupaj delajmo za dobro. To misel je nekoč živela Jožica, zdaj jo udejanja Tatjana, ki meni: »Dobra dela morajo biti sklenjen krog: jaz pomagam tebi, ti njemu, on tretjemu – vsi skupaj moramo delati za dobro. Verjamem, da imamo Slovenci še vedno v sebi ta čut.«
