Zmago Jelinčič Plemeniti: Znižati plačo javnim uslužbencem

Pobudo je naslovil na vlado, ta pa mu je odgovorila. 
Fotografija: Upravne enote, kjer je vselej gneča. FOTO: Blaž Samec, Delo
Odpri galerijo
Upravne enote, kjer je vselej gneča. FOTO: Blaž Samec, Delo

Poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti je podal pobudo v zvezi z znižanjem plač v javnem sektorju, in sicer je predlagal, da se plače javnim uslužbencem selektivno znižajo v višini 30 odstotkov tam, kjer je delo omejeno.

Vlada mu je odgovorila na dopisni seji, 30. aprila: »Glede na to, da javni sektor vključuje različne dejavnosti, nekatere med njimi so prav v času epidemije zelo izpostavljene in obremenjene, so delodajalci v javnem sektorju v času epidemije delo organizirali v skladu z zahtevami delovnega procesa in ob upoštevanju čim manjšega tveganja za okužbo z nalezljivo boleznijo COVID-19 za javne uslužbence. Tako v vseh  dejavnostih delo poteka, glede na vrsto dejavnosti v različnem obsegu, načini organiziranja dela pa so različni. Možno je delo na delovnem mestu, prav tako ima delodajalec zaradi razmer, ki jih je povzročila epidemija, možnost odrediti opravljanje dela na drugem kraju, torej dela na domu, za javne uslužbence, ki pa ne opravljajo dela, ker ga zaradi razmer ne morejo, pa je možno odrediti tudi čakanje na delo z ustreznim nadomestilom plače. Tudi občine so organizirale delo na način, da del javnih uslužbencev opravlja delo na delovnem mestu, del doma, nekateri pa so bili napoteni na čakanje na delo z ustreznim nadomestilom plače. Glede na pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti imajo občine tudi v času epidemije precej nalog in pristojnosti, ki jih je treba prav v teh razmerah izvajati, kar pomeni, da so nekateri zaposleni še dodatno obremenjeni.«
 
Zmago Jelinčič. FOTO: Jure Eržen, Delo
Zmago Jelinčič. FOTO: Jure Eržen, Delo

Pri tem v vladi dodajajo: »V zvezi s pobudo vlada posebej opozarja na sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19  in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja vrste nadomestil plače za različne vrste odsotnosti, in sicer nadomestilo za čas karantene, za čas, ko javni uslužbenec ne opravlja dela zaradi višje sile, in za čas čakanja na domu zaradi epidemije.«

 
Predstojnik odloči o tem, koga potrebuje in kdo dela

»Kot določa omenjeni zakon bo predstojnik oziroma oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, glede na trenutne razmere ugotovil, katere in koliko javnih uslužbencev potrebuje za opravljanje dela na delovnem mestu ali na domu, kakor tudi, katere in koliko javnih uslužbencev bo napotil na čakanje na delo. Za čas čakanja na delo doma bo tako javni uslužbenec prejemal nadomestilo plače, ki je približno za 20 odstotkov nižje od plače, ki bi jo prejemal za delo. V zvezi s prejeto poslansko pobudo vlada pojasnjuje, da veljavna uslužbenska in delovnopravna zakonodaja že sedaj omogoča ustrezno organiziranje delovnega procesa zaradi prilagoditve trenutnim razmeram (zajezitev širitve nalezljive bolezni COVID-19) ter v skladu s tem tudi določitev plačila za delo oziroma določitev nižjega nadomestila plače za čas, ko javni uslužbenec ne opravlja dela.«

Spomnimo, tudi javni sektor je v času koronakrize skorajda zastal, vključno z upravnimi enotami, s CSD, kulturnimi institucijami ...

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas