Ni še konec januarja, pa je debela tretjina vseh zaobljub, ki smo jih sprejeli ob novem letu – denimo, kako bomo spremenili svoj življenjski slog –, že spet na starih tirnicah. Tako pač je. Navada je železna srajca in za to obstaja tudi znanstveni dokaz, ki se skriva v biologiji človeka. To dejstvo lahko vsaj malo razbremeni slabo vest vseh tistih, ki jim svojih zaobljub ni uspelo uresničiti. V dobro voljo jih bo spravilo tudi to, da posamezniki, ki sprejemajo novoletne zaobljube (tudi če jih ne uresničijo), desetkrat pogosteje dosežejo svoje cilje, kot tisti, ki jih ne.
Zakaj prav novo leto?
»Konec starega in začetek novega leta je privlačna prelomnica, ob kateri si veliko ljudi postavi zaobljube oziroma cilje, h katerim naj bi stremeli. To priča o posameznikovi želji po pozitivnih spremembah, napredku, razvoju ter izboljšavah samega sebe. Zelo pomembno je, da si človek vseskozi postavlja cilje, ki lahko veliko prispevajo tudi k občutku smiselnosti lastnega obstoja,« nam je zaupala psihoterapevtka Alja Fabjan. »Zaplete pa se, ko novoletni cilji in zaobljube ostanejo neuresničeni ob koncu leta ali morda še ob koncih prihodnjih let, kar se žal ne zgodi redko. Razlogi, zakaj je tako, so različni. Pogosto si ljudje postavijo preveč ciljev naenkrat. Če si v prihodnjem letu na primer želimo v svoje življenje vključiti pet novih hobijev, pa nam že zdaj zmanjkuje časa za osnovne stvari, bi bilo dobro, da še malo premislimo. Neredko so cilji nerealni.« Statistike, ki so jih opravili na univerzi Scranton v ZDA, razkrivajo, da že v prvem tednu svoje zaobljube prelomi četrtina ljudi. Dva tedna jih je zdržalo 71 odstotkov, en mesec manj kot dve tretjini, pol leta pa se je zaobljub držala le slaba polovica. To pomeni, da se je najtežje prebiti skozi prva dva tedna novega leta, nato pa so naše možnosti, da nam bo uspelo, bistveno višje. Zaobljube vsako leto sklene slaba polovica ljudi.
Presneti dopamin
Mehanizem, ki možgane sili k ponavljanju določenih razvad, je povezan s kemikalijo dopamin, ki nam daje občutek sreče. Ta se sprošča kot takojšnja nagrada za določeno vedenje. Na primer – odločili smo se, da se bomo znebili odvečnih kilogramov, nato pa pred nas postavijo sladkarijo. Če jo pojemo, bomo nagrajeni z dopaminom in takojšnjim občutkom sreče. Ta bo kratkotrajen, ko pa bo popustil, ga bo zamenjalo dolgotrajnejše nezadovoljstvo, ker se nam ni uspelo upreti. To terja novo potešitev in začarani krog je sklenjen. Lažje bi nam bilo, če tortice ne bi postavili pred nas, saj dražljaji iz okolja močno vplivajo na naše vedenje.
V človeški naravi je, da precenjujemo svojo sposobnost upiranja skušnjavi, kar pogosto botruje stiskam ob spoznanju, kako nemočni smo pri nadzorovanju dejanj. Rešita nas lahko trdna volja in vztrajno ponavljanje istega vzorca, dokler ta ne preraste v rutino. Dobra novica je, da tudi zdrava vedenja, kot je na primer telesna vadba, hitro postanejo navada. Telesna aktivnost zvišuje raven dopamina, zato ne preseneča, da se toliko ljudi navdušuje nad ekstremnimi športi. Če nam uspe določeno razvado potlačiti ali uspešno vzpostaviti novi vedenjski vzorec, se lahko nagradimo z nakupom predmeta, ki si ga že dolgo želimo, potovanjem, prostim dnevom... Zelo pomembno je, da se izogibamo stresu, saj ta v želji po hitri potešitvi prikliče stare razvade, ki se jim običajno lahko upremo. To razkrivajo tudi podatki, da se ljudje do 30. leta kar trikrat lažje držijo zaobljub kot ljudje po petdesetem. »Pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub si možnosti povečamo s tem, da jih ne zapišemo na list, ki ga do naslednjega leta zaklenemo v predal, ampak da imamo cilje stalno pred očmi, da jih čim bolj pogosto vključujemo v vsakdan. Pomembno je, da delamo manjše korake, toda te v pravo, želeno smer – morda vsak dan (odvajanje kajenja, hujšanje idr.), morda vsak teden (učenje novih stvari ipd.). Pri zastavljanju ciljev moramo biti pazljivi, saj se lahko odkritje, da je večina novoletnih zaobljub ostala le zapis na papirju, pozneje kaže v slabši samopodobi oziroma si to lahko razlagamo kot znak ali celo potrditev svoje neuspešnosti,« opozarja Fabjanova.
Presneti kilogrami
Med najpogostejše novoletne zaobljube (več kot polovica vseh) spada odločitev, da se bomo znebili odvečnih kilogramov. To je tudi ena redkih odločitev, ki je enakomerno razporejena med moške in ženske. Pri moških je več nezadovoljstva zaradi pitja alkohola in kajenja, medtem ko imajo ženske nekoliko več želja, povezanih z družinskim življenjem. Druge najbolj pogoste so zaobljube glede finančnega stanja, sledijo jim ljubezenske in tiste, povezane z medčloveškimi odnosi. Med razvadami najbolj izstopa kajenje.
Načeloma je prav razmerje med takojšnjim in dolgoročnim ugodjem tisto, kar je za posameznika največja ovira. Veliko je odvisno od motivacije za spremembe. Znano je, da se ljudje, ki so soočeni z boleznijo, bistveno lažje in hitreje otresejo razvad, ki ovirajo njihovo okrevanje.
V sodobni družbi veljajo ljudje, ki so odvisni od česa, za slabiče, če to priznamo ali ne. Pogosto so razlogi, zakaj so se ujeli v začarani krog hitrih potešitev žalosti, ki izvira iz neuspeha pri doseganju dolgoročnih ciljev, zelo različni ali pogojeni z okoljem, zato so kakršni koli prehitri zaključki o značaju takšnega človeka neprimerni. Vsekakor pa bi veljalo ljudi, ki se trudijo spremeniti, podpreti in jim olajšati pot do cilja.
Vedenjske vzorce lažje spreminjamo,
ko smo mladi. Moški se pogosteje zaobljubijo, da ne bodo več popivali. Kajenje je na prvem mestu med razvadami, ki bi se jih radi znebili. Novoletno zaobljubo sprejme približno polovica ljudi.
Rezultati spletne ankete o novoletnih zaobljubah (v %):
Prenehal/-a bom piti:
ženske: 0 %, moški: 5 %, skupaj: 5%
Prenehal/-a bom kaditi:
ženske: 2 %, moški: 5 %, skupaj: 7 %
Več časa bom preživel/-a z družino:
ženske: 3 %, moški: 2 %, skupaj: 5 %
Prej bom hodil/-a spat:
ženske: 2 %, moški: 3 %, skupaj: 5 %
Zvečer ne bom več praznil/-a hladilnika:
ženske: 1 %, moški: 3 %, skupaj: 4 %
Začel/-a se bom več gibati:
ženske: 10 %, moški: 11 %, skupaj: 21 %
Ne bom več jedel/-a mesa:
ženske: 0 %, moški: 1 %, skupaj: 1 %
Odplačal/-a bom dolg:
ženske: 4 %, moški: 7 %, skupaj: 11 %
Znebil/-a se bom odvečnih kilogramov:
ženske: 21 %, moški: 22 %, skupaj: 43 %
Skupno število prejetih glasov: 191
Pot do sreče
»Osebno bi se mi bolj od postavljanja novoletnih zaobljub in ciljev zdelo smiselno, da si vsak posameznik včasih, ne nujno ravno ali le ob začetku novega leta, postavi nekaj temeljnih vprašanj o sebi. Na primer: kaj me veseli? Česa si želim (in ne kaj od mene pričakuje okolica)? Kaj me omejuje? Morda strah, nepremišljena poraba časa? Kaj bi lahko spremenil pri sebi, da bi zaživel življenje, kakršnega si želim? Ko v sebi najdemo odgovore na ta zahtevna vprašanja, nam preostane še najtežja stvar – zaživeti v skladu z njimi. Najtežja, toda vsekakor vredna truda,« nam je zaupala psihoterapevtka Alja Fabjan.
