OPOZORILA

Žitna polja zasejana
 s strupenim zrnjem

Objavljeno 30. oktober 2012 14.57 | Posodobljeno 29. oktober 2012 20.20 | Piše: Vladimir Jerman

Sprehajalec je ob poskusnem polju pobral listek in se zgrozil.

Zaradi zastrupitve na polju poginula ptica.

MENGEŠ – Traktor s pripeto sejalnico je brnel čez ravno polje nedaleč od cerkve sv. Primoža in Felicijana. Domačinu iz Loke pri Mengšu, ki se je kot običajno sprehodil mimo poskusnega polja Kmetijskega inštituta Slovenije v bližnjih Jabljah, je ob pogledu na listek, ki je na obronku ležal na tleh, zastal korak. Sklonil se je in ga pobral.

Ficko, prežeča nevarnost

Na njem je pisalo: »Ficko za dom, 30 kg (2012). Seme je tretirano s FFS: maxim extra 050 FS. Aktivne snovi: 2,5 odstotka fludioksonil, 2,5 odstotka difenkonazol. OPOZORILA: Tretiranega semena se ne sme uporabljati za prehrano ljudi, rib in toplokrvnih živali, kakor tudi ne za industrijsko predelavo. Tretirano seme je potrebno pravilno posejati, da je v celoti pokrito z zemljo. S tretiranim semenom je treba ravnati tako, da ne pride v neposreden stik s čebelami, pticami, ribami in toplokrvnimi živalmi. Ob rokovanju s tretiranim semenom je obvezna uporaba rokavic. Pri tretiranju in setvi tretiranega semena se mora preprečiti onesnaženje vodotokov, vodnjakov, jezer in izvirov. Škodljivo za vodne organizme: lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje. Hraniti izven dosega otrok. Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil. Med uporabo ne jesti, ne piti in ne kaditi. Ne izpuščati/odlagati v okolje. Upoštevati posebna navodila/varnostni list.«

Seme je škodljivo – koliko? Smrtno? Kolikšen odmerek postane usoden? Zanimivo je tudi, da opozorilo ne omeni, kako se na strup odzivajo denimo deževniki, potencialno prve žrtve. Čeprav niso vodni organizmi, za preživetje potrebujejo vlažno prst. So pa opozorila takšna, da je našega ekološko ozaveščenega najditelja kar zazeblo. Ker živimo v času, ko je najbližja pot do odgovorov spletna, si priklikajmo nekaj osnovnih pojasnil. Ficko v našem primeru ni opica Pike Nogavičke, ampak sorta ozimne pšenice.

Kratica FFS pomeni fitofarmacevtska sredstva, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin brez boleznimi in škodljivci. Po namenu jih ločijo na herbicide za zaščito pred plevelom, insekticide pred žuželkami in fungicide pred glivami. Fitosanitarna uprava RS trdi, da je uporaba FFS »pri pridelovanju hrane v sodobnem kmetijstvu nepogrešljiva, saj bi brez uporabe le-teh pridelali manj kmetijskih pridelkov slabše kakovosti, potrebovali pa bi tudi mnogo več ročne delovne sile,« a posvari pred mogočimi neugodnimi vplivi, saj »njihova uporaba lahko pomeni tudi nevarnost za ljudi, živali in okolje«, še zlasti »če se jih nepravilno uporablja«. Pravilno uporabo naj bi zagotovil zakon o FFS, ki predpisuje obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki kakor koli delajo z njimi.

OPOZORILA: Tretiranega semena se ne sme uporabljati za prehrano ljudi, rib in toplokrvnih živali, kakor tudi ne za industrijsko predelavo. 

Nakopičeni strup

Za osvetlitev smo zaprosili neodvisnega raziskovalca Antona Komata. O listku – obveznem navodilu oziroma opozorilu – je dejal: »Pri industrijskem konceptu kmetovanja so ta semena, ki so itak predmet patentne pravice korporacije, tretirana, torej natopljena v fungicid (zaščita pred zemeljskimi glivicami) ali v insekticid, ki naj bi ubijal škodljive žuželke (ki pridejo z 'zlobnim' namenom, da seme požrejo). Seme je tretirano v tovarnah, prodajati jih morajo z oznako tretirano seme, po navadi obarvano (rdeče, oranžno), da se takoj vidi, da je tretirano. Ti strupi delujejo sistemično – ko vzkali in zraste, jih rastlina absorbira, zato lahko rečemo, da je cela rastlina toksična. V svojih tkivih vsebuje fungicid ali insekticid. Pri setvi je najbolj pomembno, da tretirano seme posejejo s takšnimi sejalnicami, ki ga zagrnejo z zemljo. Na površini, kjer je smrtno nevarno za ptice in druge živali pa tudi za človeka, ne sme ostati.«

Povezava z umiranjem čebel je: »Ko smo v Sloveniji doživljali te pomore, je tedanji minister za kmetijstvo Dejan Židan – odličen in najboljši kmetijski minister, kar smo jih kdaj imeli, žal le za kratko obdobje – prepovedal neonikotinske insekticide, ki so bili glavni morilci slovenskih čebel. Takrat je bilo osrednje vprašanje teh setvenic, ki semen niso zakopale dovolj globoko v zemljo oziroma je veter raznašal okrog ta strupeni prah.«

Tretirana semena so začeli v manjših pakiranjih ponujati vrtičkarjem: »Gre za trg, ki ni tako majhen. Ker so vrtičkarji o teh zadevah dokaj neuki, tretirano seme včasih sejejo kar z roko, saj ne vedo ali pa se ne zavedajo, da sejejo strup. Na vrtove, kjer naj bi pridelovali svežo zdravo hrano zase, prinašajo strup s semeni povsem po nepotrebnem. Res se predvideva, da je strup, ko rastlina zraste, v njenem tkivu tako razredčen, da ne bo poškodoval človekovega zdravja. Kar pa ni res. Gre za popolnoma neumestno in škodljivo uporabo tega semena na vrtovih.«

Karenca naj bi bila doba, ko večina strupa razpade po naravni poti, a Komat opozarja: »Temu ne gre čisto zaupati. Za DDT, ki so ga pri nas prodajali kot pantakan, so govorili, da ima razpolovno dobo nekaj mesecev, pozneje pa se je izkazalo, da 80–90 let. Ostanke pantakana vsi Slovenci nosimo v telesih. To je takšen primer o karenci. Pa tudi za neonikotince se je izkazalo, da so v prsti obstojni precej dlje, kot navajajo proizvajalci.«

 Mojstri iznajdljivosti

Za ponazoritev, koliko se lahko zanesemo na naše strokovne analize in ukrepe, naj bo naslednji primer. Zaradi dokazov o rakotvornosti in zmanjševanju plodnosti so Avstrijci FFS atrazin prepovedali leta 1995, v Sloveniji pa komaj osem let pozneje, leta 2003. In kaj se je zgodilo? Zaradi prepovedi so ga naši vrli trgovci pobrali s trgovinskih polic ter iz skladišč in prepeljali na Hrvaško, kjer je bil še dovoljen. Pa ne mislite si, da je bil ta primer kaj posebnega! Prej običajna praksa. Kot navaja Zvonko Pukšič v letošnjem priročniku 5 šokantnih resnic o jabolkih, je bilo v zadnjem desetletju v Sloveniji v integrirani pridelavi jabolk prepovedanih 14 aktivnih pesticidnih snovi zaradi dokazane škodljivosti. Pa niso menda postali strupeni šele po večletni uporabi – to so bili že od samega začetka. Kaj naj si torej na splošno mislimo o zanesljivosti nadzora uporabe strupov v kmetijstvu? Pukšič še posvari: »Če kupujete sadje ali druga živila iz vzhodnih ali držav v razvoju, se morate zavedati, da je lahko tam dovoljena uporaba pesticidov, ki so bili pri nas že davno prepovedani. Zato kupovanje živil z omenjenih koncev sveta lahko pomeni še dodatno tveganje za vaše zdravje.« 

 





Deli s prijatelji