Združujemo dediščino in sodobno ustvarjalnost. Poglejte si letošnje zmagovalne pirhe (FOTO)

Pred več kot desetletjem smo se pogovarjali s slovitim vrhniškim rokodelcem Francem Gromom, ki je izumil vrhniški pirh. »Nikoli, ampak res nikoli si nisem mislil, da bom zaslovel zaradi jajc,« nam je tedaj zaupal rokodelec, čigar izdelke v vitrinah hranita celo Clinton in Putin.

V otroški kategoriji je komisija za najlepše izbrala pisanke Tiana Veseliča. FOTO: Dejan Javornik

Zanimivo, da se je Gromova zgodba o uspehu začela pisati leta 1993, povod zanj pa so bile prav Slovenske novice, ki so razpisale svoj prvi natečaj za najlepše velikonočne pirhe. S svojim izdelkom je že takoj prepričal komisijo z dr. Janezom Bogatajem na čelu ter zmagal v kategoriji modernih pirhov. Grom je pokazal z naskokom najvišje možne standarde in tlakoval pot tudi preostalim sodelujočim, ki so se množično zvrstili v vseh naslednjih letih.

Bralci Slovenskih novic so lahko svoje pisanice prinesli tudi osebno, sprejemali smo jih v kiosku pred Delovo stolpnico. FOTO: Matej Družnik

Na ta pogovor z Gromom smo se spomnili tudi ob odločilnem dogodku velikega nagradnega natečaja Naj pirhi Slovenskih novic 2023, ki je potekal v prostorih medijske hiše Dela in Slovenskih novic. Ko smo bili ne nazadnje priča svečanemu ocenjevanju, in tudi to pot, že sedemindvajsetič, je komisiji poveljeval dr. Janez Bogataj, vrhunski poznavalec naše dediščine in človek, ki se zaveda te izjemne pomembnosti, ki jo pod okriljem Slovenskih novic nosi že tradicionalno ocenjevanje pirhov. Z odgovornim urednikom Dela in Slovenskih novic Bojanom Budjo sta se strinjala, da gre gotovo za najstarejše tovrstno ocenjevanje na Slovenskem! Predvsem pa, da gre za vseslovensko tekmovanje, »saj Slovenske novice bere cela Slovenija«, kot je dejal Bogataj, pa tudi zato, tako Budja, »ker imajo vse občanke in občani povsem enako možnost, da sodelujejo«!

Zmagovito pravilo manj je več

Izbrati po tri najboljše v posamezni kategoriji, v tradicionalni, sodobni in otroški, med kakšno stotnijo vaših prispelih pirhov zato seveda ni bil mačji kašelj. Naposled pa je bila vendarle odločilna Bogatajeva kocka, ki je padla to pot na stran Erike Bohinc iz Lesc v kategoriji kulturna dediščina, Klare Jurkovič iz Domžal v kategoriji sodobna ustvarjalnost ter Tiana Veseliča iz Trebnjega v kategoriji sodobna otroška ustvarjalnost.

V kategoriji kulturna dediščina je slavil pehar pirhov Erike Bohinc. FOTO: Dejan Javornik

Bogataj je poudaril, da je treba pri veliki noči upoštevati predvsem dve stvari: »Religiozni vidik, ki je stvar vsakega posameznika in njegove verske zavesti, ter ustvarjalni vidik, ki je izrazito povezan z naravnim okoljem, s prebujanjem narave v tem pomladnem obdobju, kar prispeva še k toliko večji ustvarjalnosti. V Sloveniji zelo radi govoričimo, kako trajnostni smo, zeleni in povezani z naravo, prav tradicionalni natečaj Slovenskih novic pa vsakič znova ponudi odlično priložnost, da vse to tudi v praksi pokažemo.«

Silva Lukač je prinesla pravo trofejo. Velikanski pirh iz všitih perl je izdelovala kar 250 ur! FOTO: Dejan Javornik

Spregovoril je tudi o letošnji beri vaših umetnin, pisanic. In začel v slogu dolgoletnega predavatelja: »Letošnje ocenjevanje je pokazalo, da bi morali pri okraševanju pirhov upoštevati staro pravilo, ki pravi, manj je več. To pa ne velja samo za okraševanje, temveč tudi za uporabo barv, za dodatne likovne učinke …« Profesor je tudi tokrat pogrešal kakšnega, ki bi ga poslal kdo od slovenskih akademsko izobraženih likovnih umetnikov. Spomnil se je namreč še časov pred drugo svetovno vojno, ko je bila v ljubljanski umetniški zadrugi, na mestu, kjer je danes Konzorcij, prodajalna, v kateri so pred veliko nočjo prodajali pirhe, ki so jih poslikali naši najboljši akademski slikarji.

Bogataj prav tako meni, da še zdaleč ni pomembno število pirhov, zanj je pomembnejše, da se takšna tradicija nadaljuje. »Vsak tak natečaj razumem tudi kot izobraževalni proces, da se ljudem prek medijev posredujejo spoznanja o tem, katere smeri so pravilne za okraševanje tega velikonočnega simbola. In ne le to, natečaj za najlepši pirh Slovenskih novic je pomemben tudi za celotno stroko, saj lahko izluščimo in ugotovimo, v katero smer se razvija ta velikonočni običaj.«

Motiviramo tudi mlade

Ponovno se je namreč potrdilo, da je prav velika noč tisti praznik, ki je med vsemi ohranil še največ ustvarjalnosti v družinskih okoljih. Dela te bogate slovenske tradicije okraševanja in barvanja pirhov pa se že od začetka zavedamo tudi na Slovenskih novicah. Predvsem zaradi velike odgovornosti, ki jo prinašata obe dejstvi, da gre za najbolj bran slovenski časnik ter da moramo nesnovno kulturno dediščino, kamor spadajo seveda tudi pirhi, nujno negovati in ohranjati, če ne želimo izgubiti lastne identitete in postati družina brez prednikov, še več, skupnost brez spominov.

Na natečaj Naj pirhi Slovenskih novic 2023 je prispela stotnija vaših avtorskih pirhov. FOTO: Dejan Javornik

Na Slovenskih novicah smo ponosni in si štejemo v čast, da se pri nas v zadnjem obdobju ponovno uvajajo že skoraj pozabljene velikonočne igre s pirhi, kot so sekanje, metanje kovancev in kotaljenje, ter da prav zaradi našega trmastega vztrajanja dediščinska vsebina vse bolj motivira tudi mlade.

»Prav na tem natečaju je nadvse pomembno, da imamo na eni strani dediščino, na drugi pa interpretacijo te dediščine v različne oblike sodobne ustvarjalnosti,« je sklenil Bogataj. »To pa je tudi edini pravi odnos, ne pa da se nostalgično trkamo po prsih, češ, kako je to bilo nekoč.« Pa še to je dejal: »Sito zgodovine je namreč neusmiljeno: marsikaj pade za večno skozenj, nekaj pa vendarle ostane!«

V kategoriji sodobna ustvarjalnost sta prvo nagrado požela pirha Klare Jurkovič. FOTO: Dejan Javornik

Okraševanje in barvanje velikonočnih pirhov sta ostala. V naši zavesti. Da je tako, že tradicionalno pripomore tudi natečaj Naj pirhi Slovenskih novic. Za to gre iskrena zahvala tudi vam, drage bralke in bralci!