Zdravnik brez dlake na jeziku: Zakaj stavkamo le za višje plače, zakaj ne stavkamo za tole ...
Po nekaj letih zatišja je stavka zdravnikov in zobozdravnikov spet aktualna. Splošna se bo začela 19. oktobra. Ob tej napovedi se je s kritiko na twitterju oglasil eden od slovenskih zdravnikov. Njegovo ime niti ni pomembno, temveč to, kar je zapisal. Meni namreč, da višje plače ne bi izboljšale celotnega javnega zdravstvenega sistema in storitev za uporabnike.
»Ko se zdravniki, posebej družinski, v živo ali prek spleta, pogovarjamo, zmeraj jamramo, da imamo preveč administrativnega dela, premalo časa za paciente, slabo informacijsko podporo, zmeraj bolj naporne paciente, vedno hujša navodila ZZZS. Potem pa pride čas, ko nam je dovolj in se odločimo za stavko. In kaj postane naša glavna in skorajda edina zahteva? Višje plače. Zakaj? Zakaj ne stavkamo, da nam zmanjšajo birokracijo, izboljšajo računalniške programe, dajo več prostora za samostojno delo, torej stvari, nad katerimi se pritožujemo med sabo? Saj ni čudno, da ljudje ne podpirajo naše stavke in mislijo, da se borimo zgolj za več denarja. Prav trudimo se, da nas politiki lahko brez težav predstavljajo kot največji problem zdravstva v Sloveniji.«
Za komentar na zdravnikov pomislek o smotrnosti stavkovnih zahtev smo se obrnili na Fides in na Zdravniško zbornico Slovenije. Njihov komentar objavljamo v celoti.
Damjan Polh, podpredsednik FIDES
»Vse, kar neomenjeni zdravnik glede problematik izpostavlja, drži in hudo obremenjuje delo družinskih zdravnikov ter jim na tak način omejuje neposredno delo s pacienti in skrajšuje čas, ki ga namenjajo pogovoru s pacientom.
FIDES je pred šestimi leti zato stavkal za priznanje standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov in dosegel, da ima zdravnik v kolektivni pogodbi zapisano pravico do dela po strokovnih standardih.
Neurejene razmere v našem zdravstvenem sistemu zdravnikom prepogosto onemogočajo uveljavljanje te pravice. Kolegom in kolegicam v FIDES-u že vrsto let polagamo na srce naj delo v ambulantah postopoma prilagodijo standardom, saj bi s tem pridobili več časa za svoje paciente. S tem bi postala obravnava pacientov varnejša, zdravnik bi imel več časa za pogovor s pacientom in s tem bi lahko marsikdaj odpadla napotitev pacienta na sekundarni nivo. Ob kroničnem pomanjkanju zdravnikov glede na evropsko povprečje bi to seveda še podaljšalo čakalne dobe.
Kar se tiče stavke pa je neomenjeni zdravnik slabo povzel stavkovne zadeve.
Stavka kot skrajno sredstvo, ki nam ostaja na voljo, je klic na pomoč k aktivnemu reševanju nevzdržnega stanja v javnem zdravstvenem sistemu. Izstop iz enotnega plačnega sistema kot naša stavkovna zahteva je gradnja novega, sodobnega plačnega sistema, ki bo v sistem privabil 1000 manjkajočih zdravnic in zdravnikov ter preprečil nadaljnji osip, povečal zanimanje za najzahtevnejše in za zdravje državljank in državljanov nepogrešljive specializacije, ter posledično zaustavil negativno spiralo razkroja javnega zdravstva na račun enotnega plačnega sistema.
Zdravniki smo prišli do točke, ko nam je resnično vsega dovolj. Vedno večje obremenitve na delovnih mestih ob vse večji kadrovski podhranjenosti nas silijo v ekstremne oblike sindikalnih aktivnosti v upanju, da bomo končno uslišani. Na vse težave se je v zadnjih letih zgrnila tudi pandemija in tudi to smo z izjemnimi napori obvladali in zaščitili v največji možni meri naše uporabnike. Zdaj je večina zdravnikov izčrpanih in pregorelih in tako ne gre več naprej.
Zdravniška zbornica Slovenije
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ob napovedi stavke za medije dejala, da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo urediti. Poudarila je, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov med deležniki ne bo.
Slovenija ima 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev. Po oceni Evropske komisije bi morali v Sloveniji takoj zaposliti 1000 zdravnikov, da bi dosegli povprečje EU (3,9/1.000 prebivalcev), zato je treba zanje zagotoviti ustrezne in konkurenčne delovne razmere.
