Zdaj jasno: vojnemu zločincu bodo sodili v Sloveniji

Čeprav je že kazalo, da bodo Dragomirju Grujoviću, vojnemu zločincu, nekdanjemu poveljniku vojaškega podzemnega skladišča na Puščavi pri Mokronogu, za dejanja v času osamosvajanja naše domovine sodili v Srbiji, kjer bi bil, logično, oproščen, saj tam velja za velikega junaka, je zdaj jasno: sodili mu bodo v Sloveniji.

Predlog za odstop pregona je podalo novomeško tožilstvo na predlog predsednice senata, saj so bili podani pogoji za odstop, določeni v zakonu o kazenskem postopku, z odstopom so se strinjali tudi oškodovanci; Branimir Furlan in predstavniki prizadetih lokalnih skupnosti, župani občin Šentrupert, Mokronog - Trebelno, Trebnje in Mirna, a senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Mojca Hode, je bil jasen: čeprav so izpolnjeni pogoji, pa predlog za odstop spisa v pregon in sojenje drugi državi ni utemeljen. Kako bi se končalo sojenje v Srbiji, ni težko ugotoviti, saj je bil Grujović prav zaradi istih dejanj v svoji domovini odlikovan z državnim odlikovanjem, v trenutku je bil tudi povišan kar za pet činov, iz čina starejšega vodnika je dobil čin poročnika, v Srbiji je postal zgled vojaške časti in junaštva, ko je ubranil kasarno v Sloveniji, in velja za enega največjih še živečih narodnih junakov. Pri nas pa, razumljivo, ne.

Tiralica odpravljena

Ali bo torej Dragomir Grujović danes prišel v dolenjsko prestolnico, ni znano, čeprav je menda, kot smo izvedeli, tudi v njegovem interesu, da se postopek konča. Za njim pa ni več razpisana tiralica, v Srbiji je namreč na oddelku za vojne zločine višjega sodišča v Beogradu na prošnjo novomeškega sodišča podal zagovor glede kritičnega dogajanja v Sloveniji.


Ljudje s Puščave pri Mokronogu, Hrasta, Mosta, Martinje vasi in Brune vasi se gotovo še spominjajo strahu in groženj, ki so jim bili priča v času osamosvajanja Slovenije, ko je takratni poveljnik vojaškega podzemnega skladišča na Puščavi pri Mokronogu, v katerem je bilo 7,2 milijona litrov goriva, želel skladišče pognati v zrak. Okoličani, nekaj sto jih je bilo, so celo zapustili svoje domove, civilna zaščita pa je bila s svojimi enotami pripravljena na morebitno uresničitev groženj. Stanje se je umirilo šele po nekaj dneh groženj z razstrelitvijo. Za vsem je stal takratni oficir Dragomir Grujović, Srb, ki je kmalu zatem zapustil Slovenijo, pobegnil je v rodni Čačak, kjer živi še danes. Je pa pred tem takratni podčastnik Grujović v sporu streljal in hudo ranil kapetana Branimirja Furlana, ki je takrat poveljeval enoti oziroma skladišču, v katerem je bilo 45 vojakov.

Živ ne v Slovenijo!

Novomeško tožilstvo je zoper Grujovića že davnega leta 1994 zaradi dogajanj v Mokronogu spisalo obtožbo, ki ga bremeni kaznivih dejanj vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo in poskusa umora. Septembra 1997 sta bila zanj zaradi begosumnosti odrejena pripor, tiralica in julija 2007 še mednarodna tiralica, a srbski narodni junak je javno govoril, da živ v Slovenijo ne bo prišel. V pogovorih za srbske medije je dejal, da je bila takrat na območju Slovenije JNA edina pravno priznana vojska v SFRJ. »Zoperstavil sem se odločitvi komandanta skladišča Furlana, da vojake in premoženje JNA preda nepriznani Teritorialni obrambi Slovenije. Bil sem hitrejši od njega in ga onesposobil, sicer bi me lahko on ubil.«

Grujović je v Srbiji povedal, da bi za vsako drugačno ravnanje na podlagi zakonov SFRJ odgovarjal za izdajo ali podpis kapitulacije, za kar bi mu grozila zaporna ali celo smrtna kazen, da pa je prisegel, da bo branil ljudi, premoženje in meje SFRJ tudi s svojim življenjem, če bo treba.

»Upoštevaje, da je bilo ravnanje obdolženca, ki je predmet kazenskega postopka v Sloveniji, tudi s strani takratnih oblasti Jugoslavije oziroma pozneje Srbije priznano kot junaštvo oziroma celo odlikovano, se vsekakor postavlja vprašanje nepristranskosti v primeru odstopa pregona,« je med drugim v obrazložitvi sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za odstop pregona Srbiji, navedla sodnica Hodetova.

Tudi tokrat si upamo trditi, da Grujović v Novo mesto ne bo prišel, sicer pa ga v njegovi domovini vse od vojne v Sloveniji leta 1991 kujejo v zvezde in poveličujejo z Oj, vojvoda. Po njem so poimenovali celo žganje grujovaćo, Večernje novosti pa so mu podelile priznanje za najplemenitejše dejanje v letu 1991.