Zavetišča zavračajo posvojitelje? Bralec opozarja na nenavadne postopke pri oddaji živali
Na našo redakcijo se je obrnil bralec, ki je želel iz zavetišča Horjul posvojiti mucko, a je bil presenečen nad postopkom in kriteriji zavetišča. Kot pravi, je želel ponuditi dom novemu hišnemu ljubljenčku, vendar je bil že pri izpolnjevanju posvojitvenega vprašalnika neprijetno presenečen.
Posebno ga je zmotilo vprašanje: »Ste zaposleni in kje? Ste zaposleni redno, za določen ali nedoločen čas, po pogodbi idr.?« Ne razume, kakšno vlogo ima finančni status pri posvojitvi mačke, saj meni, da bi morala biti glavna skrb zavetišč to, ali bo žival dobila varen in ljubeč dom.
Še bolj ga je presenetil negativen odgovor zavetišča, ki mu je posvojitev zavrnilo z obrazložitvijo, da se mucke oddajajo izključno za notranje bivanje. Bralec živi na vasi in meni, da bi morala imeti mačke možnost bivanja tudi na prostem, če je to zanje varno in če to želijo.
Pri pogovorih z drugimi je izvedel, da naj bi zavetišča pogosto zavračala posvojitelje iz različnih, včasih celo banalnih razlogov. Prav tako ga skrbi, da se vodi evidenca zavrnjenih prosilcev, zaradi česar se sprašuje, koliko živali sploh zapusti zavetišče in koliko jih tam dlje ostaja. Na spletni strani zavetišča Horjul je že dlje opazoval, da imajo vedno enako število muck na voljo (61), kar po njegovem kaže na to, da se posvojitve ne izvajajo pogosto.
Bralec se sprašuje, zakaj zavetišča tako težko oddajo živali, ali res menijo, da je bolje, da mačka ostane v kletki, kot da bi dobila dom z možnostjo gibanja na vrtu. Poleg tega se mu zdi pomembno razjasniti, ali zavetišča morda postavljajo previsoke kriterije za posvojitve, zaradi česar bi lahko številne živali ostajale v zavetiščih dlje, kot bi bilo potrebno.
Priložil je izpolnjen vprašalnik in odgovor zavetišča, saj meni, da bi bilo smiselno razjasniti postopke posvojitev in ugotoviti, ali obstajajo sistemske težave pri oddaji živali iz zavetišč v Sloveniji.
Z vprašanji smo se obrnili na Zavetišče Horjul, nanje pa je odgovarjala direktorica Polona Samec.
Kako poteka postopek posvojitve mačke ali psa v zavetišču Horjul?
Vse se lahko prebere na tem naslovu.
Kakšen je namen vprašalnika za posvojitev, katere informacije so ključne in zakaj se pridobivajo podatki, kot so vrsta zaposlitve in delovno mesto?
Prva presoja, ali je bodoči skrbnik primeren. Zato ker je treba žival celostno oskrbeti tudi po posvojitvi in v naslednjih xy letih. Mnogi se ne zavedajo, da stane eno povprečno zdravljenje živali, ko zboli, tudi 1000 ali več evrov.
Ali je izpolnjevanje vprašalnika pogoj za posvojitev in kaj se zgodi, če oseba določenih podatkov ne želi razkriti?
Posvojitev poteka tako, kot je opisano. (Opisano je med drugim: Naš posvojitveni postopek je tak, da v njem iščemo najboljše možno za naše varovance, ne da mi zraven od prevelikega bremena pokleknemo. Naš namen nikoli ni bil koga užaliti ali prizadeti. Iščemo jim najboljše možne domove in ostajamo vseskozi zvesti svojemu vodilu Od tu gredo le na enako ali bolje. Op. p.)
Na podlagi katerih kriterijev zavetišče presoja, kdo je primeren posvojitelj?
Vseh, ki so vezana na vprašalnik.
Ali zavetišče vodi evidenco zavrnjenih prosilcev za posvojitev in na kakšni podlagi so ti zavrnjeni?
Ne.
Koliko ljudi vsako leto zavetišče zavrne in kakšni so najpogostejši razlogi?
Nimamo statistike.
Ali imajo prosilci možnost pritožbe ali ponovne obravnave prošnje?
Prosilci imajo seveda možnost pritožbe, navsezadnje se vam pritožujejo. Čeprav se ne spomnimo, da bi kakšnega gospoda zavrnili zaradi razloga, ki ga opisujete.
Zakaj zavetišče zahteva izključno notranje bivanje za mačke in ali so pri tem možne izjeme?
Bodimo odgovorni lastniki in imejmo mačke v hiši ali stanovanju, saj le z notranjim bivanjem lahko svoje mačke zavarujemo pred številnimi nevarnostmi in boleznimi. Hkrati s tem kažemo tudi svoj odnos do drugih živih bitij, predvsem ptic. Te mačke še posebno ogrožajo med junijem in avgustom, ko mladiči zapuščajo gnezda in hitro postanejo mačji plen. Mačja hiša poudarja – vse, kar mačke potrebujejo za zdravo in zadovoljno življenje, jim lahko priskrbimo v lastnem domu.
Poleg tega pa še to, da od cca 1200 sprejetih mačk v zavetišče zadržimo zgolj bolne, poškodovane in sesne mladiče, ki (očitno) niso primerni za bivanje zunaj. Preostale urejene vračamo v okolje. Včasih iščemo izjemoma zunanje-notranji dom, ampak se nihče ne javi, zato jih vračamo v okolje. Najbrž zato, ker niso beli z modrimi očmi in dolgo dlako.
Kakšne so vaše izkušnje glede varnosti mačk na prostem?
Slabe. Vsak dan smo na terenu, kjer pobiramo poškodovane ali kličemo higienike za odvoz trupel. Včeraj so nas klicale priče dogodka: pes huski na povodcu, lastnica na telefonu. Ni bila pozorna, na stopnišču pred blokom je zagrabil mačko in jo ubil. Živa je bila sicer med pogovorom z očividci, po nekaj minutah pa ne več.
Ali zavetišče preverja, kako posvojene živali dejansko bivajo po oddaji?
Kadar je to potrebno iz kakršnega koli razloga, sicer pa pazimo, komu oddamo, in normalni ljudje se nam javljajo občasno sami.
Trenutno imate na spletni strani navedeno, da je na voljo 61 mačk. Koliko se jih povprečno odda na mesec?
Odvisno od meseca in barve sprejetih mačk. V času mladičev jih oddamo precej.
Kako dolgo povprečno čakajo mačke v zavetišču na posvojitev?
Nimamo statistike.
Kakšne so možnosti, da žival, ki je dlje v zavetišču, vseeno dobi dom?
Če pride kdo, ki mu je vseeno, kakšnega videza je mačka in koliko je stara, vedno najprej ponudimo tiste, ki so pri nas že dlje.
Ali obstajajo primeri, ko se živali zavrnjenim prosilcem vseeno oddajo kasneje?
Seveda. Velikokrat ne gre za zavrnitev, pač pa zato, da ljudje po pogovoru z nami uvidijo, da se izbrana žival po sliki ne bo dobro vklopila v njihov način življenja. S takšnimi smo v stiku, dokler ne dobimo primerne.
Kako komentirate, da od 61 muckov niti enega ni za občasen sprehod po vrtu?
Občasen sprehod po vrtu še nikoli ni bil problem. Obstajajo mačjevarne ograje, oprsnice in povodci, tako da to res ni noben problem. Obstaja tudi zakon o zaščiti živali, ki pravi, da mora imeti skrbnik svojo žival pod nadzorom. Kar nam počasi postaja logično, ko gre za psa. Ali osla, kozo, konja, papigo. Škoda, da papige ne morejo občasno malo po vrtu letati, kajne?
Menite, da se v Sloveniji zavetišča soočajo s prevelikimi birokratskimi omejitvami pri oddaji živali?
Naše zagotovo ne, postopek je kratek. Vprašalnik vam vzame največ 15 min, pogovor po telefonu tudi 15 min, postopek v živo pa največ pol ure.
Kaj menite o trditvah, da zavetišča pogosto zavračajo prosilce zaradi banalnih razlogov?
Za nas banalnih razlogov ni. Živali so živa bitja, in ne potrošni material.
Kakšne ukrepe bi morali sprejeti, da bi se več živali uspešno oddalo v dobre domove?
Dobre domove je treba 'narediti'. Izobraževanje mladih, najkasneje v prvih razredih osnovne šole, bi prineslo mnogo več dobrih domov.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.
