LJUBLJANA – Dandanes smo se kar navadili na to, da se težko priborjene pravice državljanov krčijo, kakor se zahoče funkcionarjem in kot ustreza interesnim krogom. V tako kategorijo lahko uvrstimo tudi potezo Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ), ki je oktobra strokovno in širšo javnost pa tudi na IVZ zaposlene strokovnjake šokiral z odločitvijo, da ne bodo več bedeli nad neoporečnostjo živil, pitne vode ter kozmetike; istočasno naj bi tudi opustili nekatere mikrobiološke ter sanitarne preiskave. Odločitev je sprejel svet IVZ, ki ga vodi Mojca Gobec, sicer generalna direktorica direktorata za javno zdravje – ta je na položaj prišla leta 2009 pod imenom Mojca Gruntar Činč, v poltretjem letu pa ni zgolj spremenila priimka, ampak tudi zadala temeljno spremembo za IVZ, ki naj bi deloval po tržnih načelih. Opuščene preiskave naj bi po novem prevzel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, razlog za opustitev ene izmed temeljnih dejavnosti pa so na IVZ pojasnili z izgubo, ki jo pridelajo laboratoriji – avgusta je ta znašala dobrih 900 tisočakov, do konca leta so jo ocenili na 1,7 milijona evrov, ob opustitvi dejavnosti pa bi bila ta »samo« 1,3 milijona evrov.
Bajni prejemki
Da so odločitvi nasprotovali tam zaposleni strokovnjaki, ni pomagalo. Predstavnica zaposlenih Nina Pirnat je že na seji sveta opozarjala: »Če ne morete drugače, kot da razformirate IVZ, niste kompetentni voditi te ustanove.« Predstavnica sindikata Darja Turel pa je opozorila, da se ne nadomešča kadra v laboratorijih, ampak zgolj administrativne in preostale kadre. V uredništvo Slovenskih novic smo že pred časom prejeli podatke o delovanju IVZ, ki mečejo povsem drug(ačn)o luč na podatek, da IVZ deluje z izgubo. Vsi tam zaposleni ne delijo minusa z institucijo – na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki dobijo manj kot tisočaka bruto plače; bistveno več je tistih, pri katerih je prva štirimestna številka 1, 2, 3 ali celo 4. Potem so tu še honorarji ter ogromno podjemnih pogodb, s katerimi z IVZ odtekajo reke denarja.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Ob tem pa se na IVZ že od prej – po besedah Darje Barlič Maganja, predstojnice centra za laboratorijsko dejavnost – srečujejo s pritiski naročnikov, tudi prek odvetniških pisarn.
Dejavnosti IVZ je kar nekaj: po opredelitvi pristojnega zdravstvenega ministrstva je IVZ osrednja institucija na področju javnega zdravja v Sloveniji. Za državljane je pomembna zaradi številnih nalog, kot so zbiranje in analiza podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva ter predlaganje ukrepov za izboljšanje njihovega zdravja; spremljanje, preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni ter kroničnih nenalezljivih bolezni, spremljanje in ocenjevanje okoljskih tveganj, preventivni programi nacionalnega pomena in številne druge naloge, med njimi programi za ohranitev in izboljšanje zdravja prebivalstva ter priprava strokovnih podlag za oblikovanje zdravju naklonjenih javnih politik.
