Zaradi ledu ni cisterne, mleko lahko zlijejo na gnoj

ŠT. JANŽ PRI RADLJAH – »Odkar smo začeli oddajati mleko v letu 1990, se še ni primerilo, da cisterna zaradi neurejene ceste ne bi mogla ponj k nam na kmetijo,« pravi Matej Brezovnik, ki skupaj s starši vodi srednje veliko kmetijo v Št. Janžu, zaselku dobre tri kilometre nad Radljami ob Dravi. Zgodilo se je minuli konec tedna. Voznik tovornjaka s cisterno, ki redno prihaja po mleko na tri tamkajšnje kmetije, je znova obtičal v jarku ob cesti. »Ker se mu je to zgodilo že drugič v samo nekaj dneh, ni več hotel niti slišati o tem, da bi se spopadel s cesto, ki vodi v naš hrib,« je še dodal 33-letni Brezovnik.

Občina je gluha

Težave s cesto v Št. Janž, katere del kljub modernemu času še vedno ni prekrit z asfaltom, segajo v davno preteklost. Toda domačini so se z makadamsko cesto do svojih domov nekako sprijaznili, čeprav politike izgradnje cest radeljske občine ne razumejo najbolje. Kako tudi, ko pa so jim v preteklih letih izgradili novodobno optično kabelsko omrežje, da imajo superhitri internet, za dostop do domačij, ki bi jim olajšal opravljanje pridobitne dejavnosti, pa niso poskrbeli. »Izgradnjo optičnega omrežja je pač financirala Evropska unija v sklopu razvoja podeželja,« sarkastično pripomni Brezovnik.


Zanemarjanje makadamske ceste so domačini še nekako sprejeli, a ob zadnjem sneženju, ko njihove ceste niso niti posipali s peskom, kaj šele da bi jo primerno očistili, je sodu zbilo dno. »Prvič smo tovornjak s cisterno iz jarka reševali 13. februarja. Takrat smo ga z vitlom izvlekli in ga nekako potegnili k nam na hrib,« se dogodkov iz sredine februarja spominja Matej Brezovnik. Njihova kmetija skupaj s sosednjima dvema odda kar 1,4 milijona litrov mleka na leto. Vsa opozarjanja na neočiščeno cesto so na radeljski občini naletela na gluha ušesa.


»Minuli petek je znova snežilo in cisterna bi morala k nam. Ker so bile vremenske razmere neugodne in od človeka ne moreš pričakovati, da bo v takem vremenu rinil na hrib, smo oddajo mleka prestavili na soboto. Napoved je bila, da bo prenehalo snežiti, in upali smo, da bodo cesto očistili in primerno posuli, da ne bo prevelikih težav. A smo se ušteli, saj je voznik tovornjaka s cisterno kljub verigam na vseh kolesih obtičal v enem od ovinkov. Vsi trije kmetje smo mu šli pomagat, da smo ga rešili, hoteli smo sami pripraviti cesto, da bi lahko peljal navkreber, a potem je na deponiji še zmanjkalo peska za posip in morali smo vreči puško v koruzo,« pravi eden od vodilnih pridelovalcev mleka na radeljskem koncu.

Desetkrat v dolino

Matej Brezovnik je mleko, ki so ga dajale krave, spravljal v svojo cisterno, a je bila kmalu polna do roba. V njej ga je bilo 4800 litrov in vsaka naslednja molža bi pomenila, da lahko mleko zlije po hribu navzdol. »Ker ga nisem hotel vliti v kanal na gnoj, mi ni preostalo drugega, kot da smo ga prelili v kanglice. Podobne so uporabljali pred 30 leti, ko so ga vozili v zbiralnice. Naložili smo jih v kombi in mleko vozili v dolino, kjer je na asfaltni cesti čakal tovornjak s cisterno. Desetkrat sem peljal, da sem spravil naše in sosedovo mleko v dolino, za to pa porabil ves dan,« je sogovornik jezen na odgovorne za ceste na občini.


Prebivalci Št. Janža se v teh zimskih dneh počutijo, kot da je občina pozabila na njih. Že tako ali tako cesta buri veliko duhov, saj je hotela občina pred časom zemljišče, po katerem vodi, od kmetov pridobiti brezplačno. »Lahko govorim samo za mojo družino: želeli so dva hektarja zemlje, a ko smo jim predlagali, da bi jo zamenjali za zemljo, ki jo v Radljah potrebujemo za obdelovalne površine, se niso strinjali,« trdi Brezovnik. Ker se kmetje niso strinjali z brezplačnim odstopom zemljišč, je verjetno ideja o asfaltiranju ceste padla v vodo. Zdi se, da je neurejanje ceste v Št. Janž v teh zimskih dneh eden o povračilnih ukrepov vodilnih mož.

Mateja Brezovnika pa še posebno jezi, ker kmetje plačujejo za uporabo ceste. »Kadar koli spravljamo les iz svojih gozdov, moramo plačati dovolilnice, da lahko uporabljamo cesto. A to ni takšen problem, če bi se ta denar vložil v njeno vzdrževanje, ne pa da smo v zimskih dneh kot trinajsto prase,« je še sklenil.


Povrhu je kmete lani prizadela naravna nesreča, saj jim je vetrolom porušil na tisoče kubikov lesa. Da podrta drevesa spravljajo v dolino, si morajo torej kupiti dovolilnice za uporabo ceste, to pa morajo v zimskih razmerah na koncu še sami urejati.