Zaprl gostilno, zagnal kuhinjo za uboge

Kriza je tudi priložnost. Tudi za to, da smo še posebno dobri, radodarni, dobrodelni. Denis Ibrišimovič iz gostišča Podfarovž v Vipavi je bil že marca letos pobudnik za pripravo brezplačnih kosil.

Sledili so mu tudi drugi gostinci, ki so začeli kuhati za službe in poklice, ki so skrbeli za varnost in zdravje. »V petek, 13. marca, sem se sestal s svojimi zaposlenimi. Jasno je bilo, da moramo zaradi varnosti vseh, tako gostov kot osebja, zapreti gostišče,« se Ibrišimovič ozre v marec, ko je svoje postavil pred dejstvo, se hitro soočil z realnostjo in poskušal tudi pri tem narediti zgodbo. Ni tarnal, ni jokal, lotil se je dela. S svojo ekipo se je odločil, da bo kuhal in pripravljal tople obroke za tiste, ki to res potrebujejo, med 30 in 60 obroki je pripravil s svojo ekipo na dan.

Akcija dalje

Kriza je minila, vrnili so se gostje. Priznava, da je bila sezona izvrstna, morda celo nad pričakovanji, ne skriva, vesel in ponosen je na svojo posadko, ki je tako dobro in marljivo delala. Pa danes? Kriza in virus sta spet udarila po gostincih. Denis pa se ne da, kot da to sprejema z nasmehom in dobro voljo. »Delamo,« nam pove, in ga hitro pobaramo, kako in za koga kuha zdaj.

»Dobrodelni smo. Povezali smo se z Društvom prijateljev mladine Ajdovščina. Številni so ostali brez obrokov, številnim niti ne uspe skuhati. Tu smo, da pomagamo. Na dan pripravimo po 30 in več obrokov, ki jih potem razvozimo. Pripravili smo tudi posebne Martinove paketke, ki smo jih razvažali v dneh okoli vinskega praznika,« Denis opiše, kaj delajo, kaj počnejo za dušo ter tako tudi vračajo v okolje, kjer so sami aktivni in uspešni od leta 2017, ko je Ibrišimovič prišel na ta konec Slovenije in začel uspešno kulinarično-vinsko zgodbo.


»Poleg tega dela, ki ga opravljamo, pa poskušamo premor izkoristiti tudi za določena renovacijska dela, pripravljamo pa tudi nekaj novosti v vinski karti, da nas vnovično odprtje ne bo ujelo nepripravljenih,« nadaljuje Denis v maniri dobrega gospodarja.

Jasen odgovor

Kako dalje, ga še vprašamo. Pravi, da je posel borba, dokazovanje, na lovorikah pa ne spijo. »Predvsem pa bi si želeli, da bi imeli v državi sogovornika, ki bi nam jasno povedal, kaj lahko pričakujemo od države in česa ne. Ne zahtevamo veliko, predvsem želimo natančno vedeti, kaj in kako. Če je to 100 evrov na zaposlenega, pa naj bo 100. Samo da bi vedeli, kje smo,« pravi Denis, ki je, to smo že omenili, imel dobro sezono, zato so nekaj dali na stran. A vsem ni šlo tako ...



»Ne pozabimo: če bo tole trajalo predolgo, vsaj 60 odstotkov gostincev ne bo več odprlo svojih vrat, to pa bi bila velika tragedija,« sklene javen in jasen apel Denis Ibrišimovič.