REPLIKA RIMSKE SVETILKE

Zamašek, ki se prilega prav vsaki steklenici

Objavljeno 13. september 2015 01.00 | Posodobljeno 13. september 2015 01.00 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Šolski center Krško-Sevnica je sodeloval v projektu sedmih partnerjev iz petih držav.

Uroš Zavišek, dijak zaključnega letnika programa strojni tehnik, pri delu na CNC-stroju doosan puma 2000 SY Foto: Šolski center Krško

KRŠKO – Prvi šolski dan bo za dijake Šolskega centra Krško-Sevnica nedvomno vzpodbuda, da bodo tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevali uspehe svojih vrstnikov. Ko so dijaki in učitelji strojništva s Šolskega centra Krško-Sevnica, ki so dve leti skupaj s partnerskimi šolami iz Hrvaške, Poljske in Turčije ter partnerji iz podjetij iz Španije in Slovenije sodelovali v mednarodnem partnerskem projektu Leonardo da Vinci Compile new competencies and implement them to teaching, razmišljali o tem, kako bi čim bolj pristno s svojim izdelkom predstavili kraje, od koder prihajajo, so pomislili na vinogradništvo. Posavje je namreč zasajeno tudi z vinsko trto in med dijaki ter učitelji se je porodila ideja, da iz kovine izdelajo unikatni zamašek za zapiranje steklenic z obodno in čelno gravuro. Ker imajo steklenice grla različnih dimenzij, so oblikovali zamašek, primeren za vse.

»Izdelek je na prvi pogled videti precej preprost, vendar programiranje in izdelava zahtevata precej znanja, ki pa smo ga pridobili s pomočjo partnerjev v okviru projekta,« je pojasnil učitelj strokovnoteoretičnih predmetov strojništva Franci Uduč, ki je na Šolskem centru Krško-Sevnica vodil projekt, s pomočjo katerega so se dijaki strojništva učili novih tehnologij na področju 3D-modeliranja in izdelave izdelkov. Zamašek so vzeli za proizvod.

»Programiranje stroja za tak izdelek traja nekaj ur – odvisno od izkušenosti programerja, sama izdelava pa okoli 15 minut. Izdelek je programiran tako, da je obdelava kar najbolj optimalna. Izdela se iz nerjavne okrogle palice najprej z ene strani, sledi avtomatsko prevpetje na drugo vreteno in sklene z obdelavo z druge strani,« je razložil koordinator dijakov in dodal, da je nerjavno jeklo precej drag material, vendar nekako primeren za ta namen. Seveda bi bilo tak izdelek mogoče tudi tržiti, saj so lahko gravure na njem poljubne, vsekakor pa bi bil lahko eden od spominkov Posavja, ki se med drugim ponaša z Vinsko kletjo Krško in kar nekaj zelo uspešnimi vinogradniki.

Najpomembnejši in najkompleksnejši izdelek celotnega projekta je replika rimske svetilke iz 4. stoletja, ki je pomembna arheološka najdba na območju Siska na Hrvaškem in predstavlja začetek krščanske kulture. »Med projektom smo ugotovili, da zgodovina povezuje skoraj vse partnerske države, saj so bile vse razen Poljske nekdaj del rimskega imperija. Našo različico replike rimske svetilke smo izdelali s postopkom litja, kar je podobna tehnologija, kot so jo uporabljali za izdelavo originalne svetilke v 3. stoletju,« je dodal Uduč in omenil, da so v Krškem izdelali še magnetke in 3D-znaka njihove šole, sodelovali pa so tudi pri izdelavi e-gradiva, ki ga bodo s pridom uporabljali pri pouku.

Delali so s CNC-tehnologijo. »CNC – kratica izhaja iz angleške zveze Computer Numerical Control – opisuje računalniško krmiljenje strojev. Gre za tehnologijo, pri kateri s pomočjo računalniškega programa krmilimo obdelovalne stroje. Program lahko napišemo ročno ali s pomočjo katerega programa CAD-CAM. Stroje s tovrstno tehnologijo že imamo na šoli, tako didaktične kot proizvodne tipe strojev. Za projekt smo morali dokupiti nekaj dodatnih gnanih vreten in ustrezno orodje,« je povedal Franci Uduč.

Učenje na
poti do izdelka

V projekt so vključili dijake, ki so izrazili željo po sodelovanju. »Zanimanje dijakov je bilo veliko, saj so potrebe po tovrstnih znanjih tudi na trgu zelo velike. Največ so sodelovali dijaki iz programa strojni tehnik in dijaki tehniške gimnazije višjih letnikov. Nastalo gradivo in e-gradivo smo letos uporabljali pri pouku prostorskega modeliranja in računalniško podprtih tehnologij in ga bomo tudi v prihodnje,« je optimističen sogovornik.

Izdelava oljenke je posebna zgodba. »Programiranje takega izdelka zahteva zelo veliko dela in zahtevne tehnike CAM 3D-programiranja, česar smo se učili na tečajih pri podjetju CADCAM Lab, ki je bil naš partner. Tudi časi obdelav so bistveno daljši, če želimo doseči zadovoljivo gladke površine. Posebno težavo povzroča vpenjanje kompleksnih delov na stroj. Naša oljenka je sicer izdelana s povsem drugačno tehnologijo, litjem, ki so ga uporabljali že pri izdelavi originalne svetilke v rimskih časih. Seveda je litje še vedno tehnologija, s katero se izdela ogromno strojnih delov. Kar spomnimo se vseh avtomobilskih delov, hkrati pa je njegova največja prednost ta, da skoraj ni odpada, saj lahko vsak element večkrat pretopimo, če odlivek ne uspe,« je razložil.

Vsi, ki so sodelovali v projektu, so tehnično znanje združili s spoznavanjem novih dežel in kultur ter njihovo zgodovino. »Mislim, da izdelki pomenijo neko piko na i, a pomembnejša je pot do njih, saj smo se ravno na tej poti največ naučili,« je zadovoljen Franci Uduč, na šoli pa se spogledujejo že z novimi izzivi, saj bodo izdelovali dron – multikopter. »Na razpisu smo bili uspešni in nadaljujemo nov triletni Erasmus K2 projekt Drone team project, v katerem bomo izdelovali daljinsko vodeni leteči predmet, verjetno v kopterski varianti. Tokrat v sodelovanju s špansko šolo La Foia Ibi, ki je tudi koordinator, ter poljsko in hrvaško šolo, ki sta sodelovali tudi v prejšnjem projektu,« nam je povedal Uduč.

Deli s prijatelji