Zakaj slovenske avtoceste še vedno nimajo tretjega pasu? To pravijo pri Darsu
Skoraj ne mine dan, da ne bi bili priče številnim zastojem na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Jutranje konice na vpadnicah v prestolnico in nato popoldne v obratni smeri jezijo voznike, v času počitnic in pred večjimi prazniki pa pogosto gneča postane še bolj neznosna. Mnogi se zato že leta sprašujejo, kdaj bomo tudi na slovenskih avtocestah dobili tretji pas, ki bi vsaj malo razbremenil vsakodnevno gnečo.
Že pred leti obljubljali tretji pas
Na našem portalu smo že pred štirimi leti poročali o pripravah na tretji pas. Širitev v šestpasovnico (dve tripasovnici, vsaka v eno smer) z dograditvijo dodatnega prometnega pasu na obeh polovicah avtoceste je najprej načrtovana na zahodni ljubljanski obvoznici, na približno trikilometrskem avtocestnem odseku med razcepoma Koseze in Kozarje (mimo priključka Brdo), ki je tudi sicer prometno najbolj obremenjen del celotnega slovenskega avtocestnega sistema. Takrat so pri Darsu dejali, da bi dela lahko stekla že leta 2019, potekala pa bi dve gradbeni sezoni.
Ena od možnosti za preprečevanje gneče v času jutranje in popoldanske prometne konice je tudi ta, da bi v času največjih prometnih obremenitev dovolili občasno uporabo odstavnih pasov za vožnjo. Začetek izvedbe tovrstnih del so takrat napovedali od leta 2020 dalje.
Ker nikjer ni še ne duha ne sluha o zgoraj omenjenih delih, smo Dars povprašali, kje se je zapletlo, da po štirih letih od našega zadnjega pogovora dela še niso stekla. Sodeč po njihovem odgovoru, je pridobivanje potrebnih soglasij in dovoljenj vse prej kot lahka naloga.
Okoljevarstvenega soglasja še ni
Glede širitve zahodne ljubljanske obvoznice Koseze–Kozarje v šestpasovnico pri Darsu pojasnjujejo, da je trenutno postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja še vedno v teku. »Skladno s področno zakonodajo smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku. V integralnem postopku MOP pridobiva mnenja vseh mnenjedajalcev,« pojasnjujejo in dodajajo, da bo gradnja mogoča po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in uspešno zaključenem javnem naročilu za izbor izvajalca gradnje.
Na štajerski in primorski avtocestni vpadnici na ljubljanski avtocestni obroč načrtujejo vzpostavitev tretjega prometnega pasu, ki se bo pridobil z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega pasu v vozni pas, za kar pa je potrebno izvesti razširitev prečnega profila ceste ob obstoječem odstavnem pasu.
Za rekonstrukcijo odstavnega pasa v voznega potrebno okoljevarstveno soglasje
Za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC Domžale–Šentjakob, Šentjakob–Ljubljana (Zadobrova), priključek Ljubljana Šentjakob in priključek Ljubljana Sneberje (rekonstrukcija obstoječega odstavnega v vozni pas na štajerski avtocestni vpadnici) je bil skladno z Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izveden predhodni postopek. Dars je v predhodnem postopku aprila 2022 prejel sklep Ministrstva za okolje in prostor (MOP) – Agencije RS za okolje (ARSO), da je za obravnavani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Postopek presoje vplivov na okolje izvede MOP na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega na okolje, ki ga zagotovi nosilec nameravanega posega. »Dars mora tako naročiti izdelavo Poročila o vplivih na okolje, ki se izdela na podlagi projekta nameravanega posega (projektne dokumentacije). Projektna dokumentacija je trenutno v izdelavi, Poročilo o vplivih na okolje pa bo zaključeno po izdelavi projektne dokumentacije. Dars bo nato zaprosil MOP za izdajo okoljevarstvenega soglasja z vlogo, ki ji bo priložena projektna dokumentacija ter Poročilo o vplivih na okolje,« še pojasnjujejo pristojni.
MOP mora v postopku presoje vplivov na okolje javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju ter omogočiti izražanje mnenj in dajanje pripomb.
ZAčetek del med Šentjakobom in Zadobrovo še letos?
Prav odločitev ministrstva oziroma Agencije RS za okolje pa je spremenila dinamiko priprave projektne dokumentacije, saj je pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS) pogoj, preden se lahko zaključi projektna dokumentacija. »Izdelava projektne dokumentacije je bila predvidena po etapah, tako kot smo načrtovali gradnjo, preden je stopila v veljavo navedena uredba. Tako smo trenutno v fazi izdelave projektne dokumentacije za prvo etapo, med Šentjakobom in Zadobrovo, na podlagi katere smo načrtovali začetek del še v letošnjem letu. Po zaključku prve etape je predvidena izvedba še druge, med Šentjakobom in Domžalami.«
Trajanje postopka presoje do izdaje okoljevarstvenega soglasja je težko natančneje opredeliti, saj je odvisno od zahtevnosti posega, pripomb mnenjedajalcev in morebitne vključitve stranskih udeležencev v postopek presoje, še opozarjajo.
Postopki lahko trajajo tudi do več let
Okvirno pa so za naš portal lahko napovedali, da je za izdelavo poročila o vplivih na okolje (PVO) treba najprej izvesti naročilo, kar traja v povprečju od tri do štiri mesece. Nato ocenjujejo, da bo dokument izdelan in pripravljena vloga za izdajo OVS v nadaljnjih štirih do petih mesecih, odvisno tudi od zunanjih deležnikov, ki so v proces izdelave PVO vključeni. Vzporedno bo skladno s sklenjeno pogodbo naprej tekla izdelava projektne dokumentacije, ki je seveda podlaga za izdelavo PVO. Kot že pojasnjeno, pa za dejansko pridobitev OVS ne morejo podati časovnice, saj trajanja postopka presoje do izdaje okoljevarstvenega soglasja ni mogoče natančneje opredeliti, ker je odvisen od zahtevnosti posega, pripomb mnenjedajalcev in morebitne vključitve stranskih udeležencev v postopek presoje. Po izkušnjah Darsa postopki presoje lahko trajajo od nekaj mesecev do nekaj let.
Kaj pa primorska avtocesta?
Glede primorske avtocestne vpadnice na ljubljanski obroč pojasnjujejo, da je objava razpisa za izvajalca del prve etape, med Brezovico in Logom, odvisna od pridobitve OVS. »Predvidoma jeseni letos bomo MOP zaprosili za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Po zaključku izvedbe prve etape bo lahko sledila izvedba še druge etape, med Logom in Vrhniko,« še odgovarjajo.
Dela bi tako na štajerski kot primorski vpadnici potekala predvidoma dve gradbeni sezoni. Na podlagi izdelane idejne zasnove vzpostavitve tretjega pasu na teh odsekih so v letu 2021 ocenili, da je vrednost investicije 52,7 milijona evrov za primorsko vpadnico in 36,6 milijona evrov za odsek Domžale–Zadobrova na štajerski vpadnici.
