ZGODOVINSKO

Za deblak bodo posadili 100 mladih hrastov

Objavljeno 09. september 2017 14.05 | Posodobljeno 09. september 2017 14.06 | Piše: Primož Hieng

V soboto so splovili rimski čoln, s kakršnim so se pred 2000 leti vozili po Ljubljanici.

Sedmerica je zaveslala po reki. Foto: Primož Hieng

Preden so drevak prenesli do obrežja Ljubljanice, so člani kulturnega društva Vespesjan pripravili blagoslov lesenega plovila po starih rimskih običajih. Priporočili so ga v varstvo bogovom, ki so povezani z vodo oziroma morjem, med drugim bogu Neptunu. Deblak, ki so ga dva meseca delali iz hrastovega debla na Špici, torej v sotočju Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, je prestal prvi stik z vodo, nato je ekipa mladih arheologov in drugih uspešno zaveslala po reki. Škoda le, ker je neprijazno vreme prekrižalo načrte, saj so po splovitvi nameravali priti do Vrhnike, kar bi morali ponoviti še v nedeljo. Za pot proti toku reke bi po oceni potrebovali pet ur.

In zakaj izdelava rimskega čolna? »Gre za dolgoročni projekt prezentacije in promocije kulturne in s tem arheološke dediščine z izdelavo in uporabo zgodovinskih plovil,« odgovarja Rene Masaryk iz Skupine Stik, zavoda za proučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti oziroma njihovega oddelka Arheofakt. »Vsako leto se bomo posvetili čolnu ali ladji iz določenega obdobja zgodovine in plovilo v celoti izdelali z zgodovinsko izpričanimi orodji in tehnikami gradnje, ki sovpadajo z izbranim obdobjem. Na ta način želimo najširši javnosti predstaviti takratno življenje ob reki ter ga hkrati obogatiti z izvedbo izkustvenih delavnic in dogodkov. Ob zaključku gradnje bomo vsak čoln ali ladjo splovili in tako znova oživili košček zgodovine, ki je sestavljal pestro podobno življenja na barju. Vsakoletni projekt gradnje bomo zaključili s predajo plovila v trajno rabo na reki, ki bo tako z zgodovino obogatil živahno plovno pot po Ljubljanici. S tem želimo javnosti tudi povedati, da arheologi ne delamo samo v kabinetih in muzejih, temveč želimo svoje znanje predstaviti tudi na tak način. Tako lahko tudi vsak pogleda, kaj nam vsem prinaša arheološka dediščina.«

Vsako leto se bomo posvetili čolnu ali ladji iz določenega obdobja zgodovine.

Prvi deblak so splovili konec avgusta lani na Verdu pri Vrhniki. Hrastov čoln lahko prevaža od tri do štiri osebe, letošnji pa je precej večji. »Deblak, drevak, izdolbenec, celak in brunik so izrazi, ki jih v slovenščini uporabljamo za plovila, narejena iz masivnega kosa debla, kot tujko pa poznamo tudi izraz monoksil,« je pojasnil Masaryk. »Letos smo se odločili za izdelavo deblaka po predlogi poznoprazgodovinskega oziroma zgodnjerimskega deblaka s konca drugega stoletja pred našim štetjem, ki smo ga iz Ljubljanice na Vrhniki dvignili leta 2015. Po konservaciji bo postavljen na ogled v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki,« je še povedal arheolog Masaryk. »Gre za enega največjih do zdaj odkritih in raziskanih deblakov v Sloveniji in Evropi. Naš deblak je, ker nismo mogli dobiti primernega debla, nekoliko manjši, je bil pa tehnološko grajen enako kot ta z Vrhnike, to je izključno z ročnimi orodji, ki so bili tistemu času primerni.« In kje so našli mogočno drevo? »V Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki smo dobili primerno hrastovo deblo za njegovo izdelavo,« je povedal Masaryk. »Uporabili smo del, ki je meril dobrih 10 metrov. Čoln je zdaj nekoliko krajši, dolg je približno osem metrov. Za deblo bi morali plačati 3000 evrov, vendar smo s pomočjo sponzorjev prišli do ugodnejše cene.«

Novo leseno plovilo po rimskih vzorih so gradili tudi s pomočjo Ljubljančanov, ki so opravili veliko ur prostovoljnega dela. »Poleg tega se moramo zahvaliti številnim sponzorjem in donatorjev, brez katerih ne bi bilo tega novega deblaka. Veliko je bilo tudi logističnih zadev, saj je bilo treba hrast podreti, primerno požagati in pripeljati na Špico. Prav zaradi tega posega v Krakovski gozd in ekološke škode smo se odločili, da bomo še v letošnji jeseni posadili sadiko mladega hrasta, v prihodnjem letu pa bomo prav tam posadili še 99 mladih hrastov,« je sklenil arheolog Rene Masaryk. 

Od kamene dobe do Rimljanov

Samo v Evropi je znanih več kot 3000 deblakov, ki so bili v prazgodovini in antiki najpogostejše plovilo na celinskih vodah. Uporaba teh čolnov, ki so bili dolga tisočletja osnovni pripomoček za potovanje na vodnih površinah, je ena glavnih značilnosti Ljubljanskega barja v vseh obdobjih med mlajšo kameno dobo in polpreteklostjo. Deblaki iz rimske dobe, ki so jih odkrili na Barju, govorijo o živahnem prometu po pogosto poplavljeni ravnini, ki je bila tudi alternativna pot plovbi po reki Ljubljanici in njenih pritokih. Deblake so uporabljali za prevoz tovora in ljudi. Najstarejšega so našli pri Hotizi v Muri; star naj bi bil približno 8000 let.

 





Deli s prijatelji