ZBOGOM, LEGENDA

Z Andrejem je bilo vsako vreme lepo (FOTO)

Objavljeno 24. maj 2020 10.34 | Posodobljeno 24. maj 2020 10.34 | Piše: Jaroslav Jankovič

Na ljubljanskih Žalah so v torek k zadnjemu počitku položili Andreja Pečenka, ki nam je Kranjcem na malih zaslonih leta in leta napovedoval in pojasnjeval vremena.

Ko so Pečenka pospremili na zadnjo pot, se je jokalo tudi nebo.
»Naj vam bo tudi jutri lepo, ko bo deževalo,« nas je nekoč v televizijski vremenski napovedi z nasmehom pozdravil simpatični vremenoslovec. Zadnje mesece se na televiziji po dnevniku ni več pojavljal. Pred dnevi pa smo na spletnih straneh agencije za okolje prebrali šokantno novico, da nas je v 61. letu starosti zapustil Andrej Pečenko, zagotovo najbolj prepoznavni medijski obraz, povezan z vremenom, napovedjo in komentarji ob ujmah in drugih dogodkih.

Cela ulica mu je ploskala

Vest o nenadni smrti priljubljenega meteorologa je med stotinami bralcev in gledalcev na spletu MMC RTV SLO komentiral tudi Enraha: »Kako odličen človek. Večkrat sem ga srečeval na svojih sprehodih po gradu in lahko rečem, da je bil pravo sonce tudi v dežju. Vedno nasmejan, dobre, blage volje. Še lepa anekdota v slovo: nekoč sem bil na Trubarjevi in nenadoma se je ulilo kot iz škafa. Vsi smo se umaknili pod nadstreške in čakali, da se ploha umiri. Dežnikov s seboj nismo imeli, saj je Pečenko večer poprej napovedal lepo vreme. Nenadoma po ulici s torbo na glavi mimo nas priteče Pečenko. Zaploskala mu je cela ulica. Odvrnil je s širokim nasmehom in pomahal. Lepo počivaj, blaga duša.«

Agencija za okolje, v preteklosti Hidrometeorološki zavod, je imela od začetkov televizijskih vremenskih napovedi vseskozi nekaj svojih strokovnjakov meteorologov, ki so si upali stopiti pred kamero in povedati, ali bo jutri sijalo sonce ali jo bomo lahko čez vikend mahnili na morje.

image
Pred leti je Andrej kuhal za našo prilogo Odprta kuhinja, zelo rad je imel tudi pohodništvo.

Tovrstno ikonično vlogo je denimo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja odigral Miran Trontelj, v času torej, ko se je na zavodu na
oddelku za prognostiko leta 1983 zaposlil mladi meteorolog Andrej Pečenko.

Stopiti pred kamero in gladko napovedati vreme: oblačnost, sonce, temperature, kje vse v državi bo deževalo, ali bo na Obali pihala burja ... ter mimogrede omeniti posebnosti za kmetovalce, vinogradnike, smučarje ni mačji kašelj. Danes medijsko izkušena klimatologinja mag. Tanja Cegnar priznava, da je imela pri prvih napovedih kar veliko zadržkov, da se je morala na luči privaditi, predno je steklo.

Kamera ga je srkala

Po naravi duhoviti in v izrazu takočutni Andrej Pečenko pa je na zaslonih zasijal že prvič, ko je stopil pred kamere, čeprav ni imel tovrstnih izkušenj.

Televizijski delavci so nam povedali, da ga je kamera od vseh vremenarjev najbolj srkala, kot pravijo v žargonu. Pečenko je bil sposoben sproščeno govoriti skozi svojo mimiko z rahlim nasmehom, ki nas je kar čarobno pritegnil.

Predčasno v pokoj

Ob smrti Andreja Pečenka so na Agenciji Republike Slovenije za okolje med drugim zapisali: »Takratnemu Hidrometeorološkemu zavodu Republike Slovenije se je pridružil po zaključku študija meteorologije kot pripravnik, avgusta 1983. Po zaključku pripravništva se je zaposlil na Oddelku za prognoze in ves čas delovanja ostal vključen v redno pripravo vremenskih napovedi za javnost /.../ Pridobil je tudi licenco letalskega meteorologa prognostika in s svojim občasnim delom v oddelku za letalske napovedi sodeloval pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa na območju Slovenije /.../ Konec osemdesetih let se je Andrej Pečenko pridružil ekipi sodelavcev, ki so začeli pripravljati in podajati vremenske napovedi na Televiziji Slovenija. V medijih se je v različnih vlogah od takrat pojavljal več kot 30 let. S svojim delom v medijih je pomembno prispeval k širjenju rabe vremenskih napovedi ter splošni prepoznavnosti meteorologije v javnosti. Februarja letos se je predčasno upokojil. Na Arsu se ga bomo spominjali zaradi predanega in strokovnega dela ter prijetne osebnosti.«

Meteorologija je huda fizika, vreme napovedujejo na podlagi matematičnih izračunov, največji problem pri napovedi je zato, kako jo predstaviti enostavno, da jo na koncu razumemo vsi. Pravzaprav običajni smrtniki razumemo le dvoje, ali bo dež ali ne bo. Če dežja, ki so ga napovedali za jutri dopoldne, ni, ne pomislimo, da se je morda stvar zavlekla in bo deževalo popoldne. Raje ob klepetu nergavo pokomentiramo: »He, he, he. Spet so ga pokronali.«

Pečenku pa kakšne tovrstne zmote nihče ni zameril. Če so bile vremenske razmere zapletene in težje napovedljive, je znal s svojim značilnim hudomušnim nasmehom reči, da bo jutri deževalo: »Če ne že dopoldne, pa popoldne.«
Nekoč sem ga poklical na agencijo in prosil za komentar napovedi, ki je predvidevala nevihte, morda celo poplave. Povzel sem njegove besede, pri čemer pa očitno nisem bil dovolj natančen. Drugi dan me pokliče tajnica: »Ej, Pečenko je, tebe želi.« Malo sem se čudil, saj v uredništvo skoraj nikoli ne dobimo povratnega klica vremenoslovcev.

image
Na Žalah je nekaj besed sodelavcu v slovo povedal Andrej Velkavrh.
»Nisem rekel, da bodo poplave, ampak da lahko tu in tam kakšen potok prestopi bregove. Za poplave ni bilo podlage,« je bil kar malce hud Pečenko. Vendar njegov ton ni bil preteč ali neugoden, še vedno prijazen. Povedal je še par stavkov, na koncu smeje. Poskušal sem se opravičiti za neljubi zaplet in rekel: »Naslednjič vas ob zapletenih situacijah pokličem in preberem.« Pa me je inteligentno, duhovito in spet z nasmehom zavrnil: »Ne, ne, nič ne bo drugič, ne bo več drugič ...«

Pretres možganov

Čez kakšen mesec sem ga poklical in spet je bil prijazen, ni mi zameril. Ko sva končala, sem mu rekel, da lahko jutri v Slovenskih novicah prebere, kakšno bo vreme, in potem to uporabi pri večerni vremenski napovedi na televiziji. Prešerno se je nasmejal in rekel: »No, prav.« Tako sem vedel, da imam spet njegovo zaupanje.

Sodelavci z agencije so ob izgubi kolega poudarili, da jih Andrej na stopnicah ni le toplo pozdravljal: »Vedno je še kaj dodal, kaj vprašal. Videlo se je, da uživa v pogovoru, da mu komunikacija z ljudmi veliko pomeni. Ko je pred leti nesrečno padel (doživel je hud pretres možganov, op. ur.) in bil nekaj časa odsoten, je komaj čakal, da se vrne na delo.« S kolegi meteorologi so se na agenciji za okolje družili še februarja. »Bil je vesel in prešeren, duhovit, kot vselej.«
Videlo se je, da uživa v pogovoru, da mu komunikacija z ljudmi veliko pomeni.




Deli s prijatelji