Vzeli dopust, da lahko pomagajo Planici

Prireditelji svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, ki bo trajalo vse do 5. marca, so v svoje vrste vabili tudi prostovoljce. Pogoj je bil, da bodo lahko pomagali vsaj tri dni, ob tem pa si zagotovili tudi lastno namestitev. Četa prostovoljcev se je znova zbrala okoli 67-letnega Jožefa Ograjenška z Vinske Gore pri Velenju.

Ko se dan šele rojeva, so že na delu. 

V skokih je pravzaprav, odkar pomni. Na upokojenega policista pa se funkcije kar lepijo: ne le, da je bil dolgoletni sekretar velenjskega skakalnega kluba, na njihovi skakalnici pa je vodil vrsto tekmovanj; je tudi član odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo (NK) na SZS pa član homologacijske komisije, do leta 2015 pa je bil Ograjenšek aktiven tudi kot FIS-sodnik za smučarske skoke in NK. Zdaj je sodnik njegov sin Luka. Ograjenšek je za nameček član OK Ljubno, seveda je vsa ta leta tudi vodja tekmovalnega odbora na ljubenskih tekmah svetovnega pokala za ženske. V organizacijskem komiteju Planice pa je vodja klubskih prostovoljcev.

Z njim smo se pogovarjali tik pred začetkom svetovnega prvenstva, in seveda smo morali že prav na začetku razdreti tisto bistveno: kdo ali kaj so klubski prostovoljci? »To smo tisti, ki si vzamemo dopust, no, jaz sem sicer že v penziji, se z lastnim prevozom pripeljemo v Planico, tu pa si uredimo še prenočišče in hrano ter si vse to tudi sami plačamo. Od OK Planice dobimo pravzaprav le akreditacijo, sendvič in pijačo, po končanem delu pa tudi toplo malico,« je dejal.

Edini Štajerec v Planici

Jožef Ograjenšek (levo) je priznan skakalni delavec. 

In kako se je vse skupaj sploh začelo? Ograjenšek je bil do leta 1995 merilec dolžin na tekmah v Planici. »Ker sem veliko hodil po tekmovanjih po Sloveniji, sem spoznal tudi ogromno drugih klubskih delavcev. Ker sem bil edini Štajerec, ki sem deloval v Planici, so me začeli polagoma tudi drugi nagovarjati, ali je možno opravljati še katera druga dela, veste, na mednarodnih tekmovanjih v Planici je bilo že od nekdaj čast sodelovati!«

Zato je leta 2005 prvič organiziral skupino 20 zanesenjakov iz različnih smučarskoskakalnih klubov. Ko pa je bil že kmalu zatem izvoljen tudi za predsednika zbora za smučarske skoke in NK na SZS, je v roke dobil tudi dovoljenje, da prostovoljstvo v Planici organizira in dvigne na najvišjo možno raven. »Sprva sem imel težave, saj so mi hoteli nekateri očitati, češ, kakšen strošek da smo prostovoljci. Komaj sem jim razložil, da delamo vse to izključno na lastne stroške, naj povem, da nekateri tega še danes ne verjamejo in dojamejo.«

Pustimo zdaj zdrahe, ki jih je v našem prostoru vselej dovolj, in raje izpostavimo, da so se s prvo večjo akcijo uspešno soočili leta 2008. Tedaj se jih je zbralo 60 iz osmih slovenskih smučarskoskakalnih klubov, število prostovoljcev in sodelujočih klubov pa je v naslednjih letih samo še raslo in doseglo mejo 12 klubov in 135 prostovoljcev.

Za letošnje svetovno prvenstvo pa se je iz enajstih smučarskoskakalnih klubov prijavilo 127 prostovoljcev (iz Ljubljane, Ihana, Kranja, Žirov, Zagorja, Ljubnega, Velenja, Šmartnega na Pohorju, Predmeje, Logatca) in morda bi jih bilo še več, če bi ne bile cene namestitev tako zasoljene.

Ograjenškovi prostovoljci takoj po lanskem planiškem dogodku 

Ograjenškova armada

Po sezoni sledi tradicionalna čistilna akcija. 

Za opravljeno delo so klubi sprva dobivali kratke Elanove skakalne smuči za otroke, zdaj dobijo brezplačne treninge za svoje smučarske skakalce v skakalnem centru Planica.

Jožef Ograjenšek ne bo nikoli pozabil tistega, ki mu je najbolj stal ob strani, sam Janez Gorišek je to. »Nenehno je poudarjal, da brez prostovoljstva in sodelovanja vseh slovenskih smučarskoskakalnih klubov ne bo šlo.« In res: vzpon slovenskih skokov je v zadnjem obdobju v resnici sovpadal s sodelovanjem, pozitivno selekcijo in sistemom, ki iz igre ne izločuje nikogar.

Sicer pa klubski prostovoljci pomagajo pri najrazličnejših delih: pri usmerjanju obiskovalcev iz Rateč proti Planici, varovanju pri vhodih na prireditveni prostor, varovanju na ograjah okoli prireditvenega prostora, tudi zato, da obiskovalci ne mečejo pijače in prepovedanih predmetov v prostor, varovanju na tribunah, raznosu in menjavi vrečk za smeti ter pobiranju smeti po vsaki prireditvi, v primeru snežnih padavin poprimejo tudi za lopate in kidajo, v primeru otoplitve in dežja pa odvodnjavajo. »Seveda pa se nas velika večina zbere tudi na zaključni čistilni akciji, ki je navadno konec aprila oziroma maja,« je sklenil Ograjenšek.

Ker bo dela pri pripravi in razporejanju prostovoljcev te dni, kolikor hočete, bo Ograjenšku v veliko pomoč njegova namestnica Dolores Bartol. Če boste nemara v prihodnjih dneh gost svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, boste zagotovo trčili ob Ograjenškovo armado prostovoljk in prostovoljcev, ki bodo že na daleč izžarevali neizmerno srčnost, prijaznost, ustrežljivost, pripravljenost. Pomagati, svetovati.