SAMOMORI

Vsakih 21 ur si nekdo vzame življenje

Objavljeno 22. september 2015 09.55 | Posodobljeno 22. september 2015 09.56 | Piše: Oste Bakal
Ključne besede: samomor
Čeprav je število samomorov pri nas lani po dolgih letih padlo pod 400, je naša država še vedno v evropskem vrhu. Največ ljudi si vzame življenje na vzhodu Slovenije, kjer je stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti najvišja.
Osamljenost pogosto vodi k misli na samomor. Foto: Jure Eržen

V Sloveniji si je lani življenje vzelo 388 ljudi. Številka je precej nižja od tiste z začetka prejšnjega desetletja, saj je količnik, s katerim statistično ugotavljajo število samomorov pri nas, s 30 na 100.000 prebivalcev padel pod 20. Največ oseb si vzame življenje na območju Maribora, Murske Sobote, Novega mesta in Celja, najmanj na Primorskem. Samomorilni količnik je bil lani najvišji v celjski regiji (24,9), medtem ko je v Kopru dosegel le 5,4. Število samomorov je v minulem letu po dolgih letih prvič padlo pod 400, vendar je številka 388 naravnost grozljiva, saj to pomeni, da si vsakih 21 ur v Sloveniji nekdo vzame življenje.

Skupaj so močnejši

Ob 10. septembru, svetovnem dnevu, namenjenem preprečevanju samomora, so štiri partnerske organizacije v javnozdravstvenem projektu MOČ (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija, UP Inštitut Andrej Marušič – Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora) osvetlile to problematiko. Predstavile so uspešno delo brezplačnih psiholoških svetovalnic, nacionalno kampanjo ozaveščanja o preprečevanju tega dejanja in poudarile pomen sodelovanja pri krepitvi ter varovanju duševnega zdravja. Primer dobre povezovalne prakse je v precejšnjem delu omogočil norveški finančni mehanizem, ki je za projekt zagotovil skoraj 800.000 evrov.

V tem duhu poteka tudi letošnja akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnica je že drugo leto zapored Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Prevoženi kilometri od 10. avgusta do 10. septembra 2015 simbolizirajo združevanje moči pri preprečevanju samomora. V Sloveniji smo jih s kolesom prevozili skoraj 15.000, ti pa bodo prišteti tistim v številnih državah, tako da naj bi tudi letos v sklopu akcije prekolesarili najmanj 40.075 kilometrov, kolikor je obseg našega planeta.

Usodna osamljenost

Letošnje geslo Podajmo roko – rešimo življenje spodbuja k razmišljanju o vlogi pomoči in podpore pri preprečevanju samomora. Če ogroženim pokažemo, da nam ni vseeno zanje, in prisluhnemo njihovim težavam, jim lahko že s tem precej pomagamo, je prepričana dr. Saška Roškar, vodja projekta MOČ z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in naša predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. Osamljenost je za ljudi, ki so nagnjeni k temu, da bodo dvignili roko nad sebe, najbolj nevarna, kažejo analize primerov.

Zmanjšanje skupnega samomorilnega količnika za moške in ženske v 2014. pomeni tudi najnižji količnik v Sloveniji od leta 1965. Ta je izrazito padel v regiji Ravne na Koroškem, kjer se je prepolovil in spada med najnižje v državi.

V Nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara Slovenija pod vodstvom koordinatorja dejavnosti mag. Bogdana Dobnika septembra in oktobra pripravljajo obsežno nacionalno kampanjo na temo duševnega zdravja. Prva celostna tovrstna kampanja v državi bo zajela pripravo in razdeljevanje informativnih zloženk, plakate in predvajanje radijskega ter televizijskega spota. V več kot 25 slovenskih krajih bodo namestili 170 velikih plakatov in še vsaj trikrat toliko manjših. Kampanjo so s podporo pri brezplačnem plakatiranju podprle mestne občine Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper in občine Ravne na Koroškem, Mengeš, Krško, Brežice, Murska Sobota, Prevalje, Mežica ter Črna na Koroškem.

Mreža svetovalnic

Ena ključnih pridobitev pri zagotavljanju novih storitev na področju duševnega zdravja je vzpostavitev psiholoških svetovalnic, v katerih so storitve za posameznike, pare in družine med trajanjem projekta MOČ brezplačne. Tako so pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, vzpostavili mrežo devetih psiholoških svetovalnic. Te so v Ljubljani, Celju, Laškem, Sevnici, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Od februarja do avgusta letos so sprejeli 712 ljudi in jim omogočili 1708 brezplačnih svetovalnih ur. V sprejemni pisarni ljubljanske svetovalnice so imeli tudi 91 nenapovedanih obiskov posameznikov, ki so prišli po pomoč v duševni stiski.

Mreža svetovalnic je pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja. Kar v polovici primerov ljudje poiščejo pomoč zaradi težav v družini (partnerske težave, ločitev, težave z otroki, s starši …). Med njimi je samo četrtina moških in tri četrtine žensk. Kot je napovedala Nuša Konec Juričič, vodja delovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, se bo sredi septembra začela še ena od dodatnih načrtovanih dejavnosti mreže svetovalnic, saj bodo v Ljubljani in Celju začele delovati strokovno vodene izkustvene skupine za starše in tudi za ločene mame in očete. Prav tako bodo brezplačne. Prijave za vključitev v skupino v prestolnici sprejemajo na telefonski številki 031-704-707, za tisto v Celju pa na 031-778-772. Ena od skupin, ki že delujejo v Ljubljani, je namenjena žalujočim.

Naporno delo z ranljivimi

Področje, ki mu v projektu MOČ namenjajo posebno pozornost, je izobraževanje strokovnjakov. V ta del so poleg NIJZ aktivno vključeni tudi na Inštitutu Andreja Marušiča – Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Ključno za preprečevanje tega dejanja je, da se znajo strokovnjaki, ki prihajajo v stik z ranljivimi, pravilno odzvati.

»V zadnjih mesecih smo se v izobraževanjih srečevali z zdravniki, medicinskimi sestrami, psihologi, svetovalci, socialnimi delavci, a tudi s policisti in z drugimi, ki običajno ponudijo pomoč ali podporo v osebni stiski ali kriznih razmerah. Prav v vseh poklicih poročajo o tem, da pri delu z ranljivimi včasih občutijo nemoč, strah, negotovost. Nedavni rezultati ene naših večjih študij so pokazali, kako pomembno je usmerjati skrb v dobro počutje zaposlenih v podpornih poklicih. Učitelji, ki so bili pripravljeni pomagati dijakom v stiski, so bili zadovoljni z razmerami v službi in so se tudi sami psihično dobro počutili. Enako velja za druge poklice, in lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se psihično ne počuti dobro, le težko dobra pomoč pacientu,« meni doc. dr. Vita Poštuvan.

325 moških in 63 žensk se je lani odločilo za usodni korak

Stopnja tveganja revščine je bila lani 14,5-odstotna (290.000 ljudi), stopnja tveganja socialne izključenosti pa 20,4-odstotna (410.000 oseb). Obe sta bili najvišji v vzhodni Sloveniji, kjer je tudi največ samomorov. Prebivalstvo naše države je 1. aprila letos sestavljalo 1,021.819 moških in 1,040.133 žensk. Delež teh je znašal dobrih 51 odstotkov (ta sicer zelo počasi upada že vrsto let). Po podatkih Statističnega urada RS se je število prebivalcev naše države v prvem četrtletju zmanjšalo za 922, pri čemer se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za 1900, število tujih pa se je povečalo za več kot tisoč, tako da je 102.550 tujcev predstavljalo pet odstotkov vseh prebivalcev Slovenije.

Petkrat več je moških

Slovenija je že leta med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti. Med članicami Evropske unije smo za Litvo (30,7 smrti na 100.000 prebivalcev) in Madžarsko (21,5), za Finsko (18,5) pa po številu ljudi, ki dvignejo roko nad sebe, zaostajamo le za desetinko odstotka. Samomorilni količnik je pri nas znašal 18,4, pri čemer je za moške precej višji (31,8), za ženske pa je 6. Številni, ki so se odločili za samomor, so trpeli zaradi duševnih bolezni, vendar niso poiskali ustrezne pomoči. Deloma tudi zaradi stigme, s katero se spopadajo posamezniki, ki so se že poskusili ubiti. Če bi se o tem več pogovarjali, se morda lani kar 325 moških in 63 žensk v Sloveniji ne bi odločilo za ta usodni korak. Po nekaterih ocenah si vsako leto vzame življenje približno 800.000 ljudi, natančnih podatkov pa ni, zato domnevajo, da je ta številka še precej višja. V vseh naših regijah se za samomor odloči veliko več moških kot žensk. Največ samomorov je bilo lani na Celjskem, najmanj na Koprskem.

Deli s prijatelji