LJUBLJANA – »Če hočeš skuhati živo žabo, je ne smeš vreči v krop, ker bo nagonsko skočila ven. Moraš jo dati v mrzlo vodo in jo potem počasi segrevati do vrenja. Preden se žaba zave, kaj se dogaja, je že tako izmučena, da ni več zmožna skočiti iz vode. To se dogaja z ljudmi, ki so žrtve mobinga.« Tako ugotavlja anonimna pripovedovalka, ki se iz strahu pred izgubo službe z imenom in priimkom ne želi izpostavljati.
Konkretneje o mobingu, ki ga je doživela, pa: »Najprej me je šef začel zafrkavati s kakšnimi dvoumnimi opazkami, pa sem se tolažila: 'Saj se verjetno samo šali, mogoče pa ni tako mislil.' Ko je to postajalo globlje, sem si rekla: 'Moram zdržati, saj v nobeni službi ni idealno.' Na koncu je bila moja samozavest že toliko načeta, da sem se začela spraševati, kaj je z mano narobe in da moram pri sebi res marsikaj spremeniti. To me je tako obremenjevalo, da sem začela zanemarjati druge potrebe, doma sem bila ves čas živčna, v odnosu do svojih najbližjih pa odsotna, in s tem se je moja samopodoba samo še dodatno skrhala.«
Kaj je mobing? Mobing je psihično nasilje na delovnem mestu, ki se lahko kaže na več načinov. Po naši zakonodaji je prepovedano spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja oziroma vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Delodajalec mora po zakonu sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. |
Slovenci med najmanj zadovoljnimi
V začetku leta 2009 so pri nas opravili prvo (in do zdaj edino) nacionalno raziskavo o pojavu mobinga v Sloveniji. »Anketiranje je na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja. Po omenjeni raziskavi je 10,4 odstotka zaposlenih doživelo eno ali več oblik trpinčenja na delovnem mestu v zadnji polovici leta pred raziskavo. Delež prič oziroma ljudi, ki pravijo, da so trpinčenje opazili, je 18,8-odstoten, torej več ljudi meni, da so trpinčenje videli, kakor ga zaznali pri sebi,« nam pojasni Neja Samar Brenčič iz Informacijskega raziskovalnega inštituta za izobraževanje in svetovanje (IZRIIS). »Če govorimo o trpinčenju na delovnem mestu strogo po definiciji (torej večkrat na teden v obdobju šestih mesecev), je mobing doživljalo 1,5 odstotka ljudi. Vsaj eno trpinčenje na delovnem mestu v zadnjih petih letih pa je doživel že vsak peti slovenski delavec,« pove sogovornica.
Nemški zvezni statistični urad je leta 2012 objavil rezultate mednarodne raziskave o zadovoljnosti evropskih delavcev. Ti so pokazali, da so razmere v Sloveniji katastrofalne, saj smo se znašli na repu lestvice, manj zadovoljne delavce od nas imajo samo še Grki. Najboljše delovne razmere uživajo Danci (95 odstotkov), sledijo Velika Britanija (92) ter Nizozemska in Norveška (91). Najmanj zadovoljni so Madžari (78) ter Slovenci (72) in Grki (68).
Splošne delovne razmere v Evropi, 2010 Zadovojstvo v %
|
| Vir: Nemški zvezni statistični urad, 2012 |
Pogostejše žrtve so ženske
Najpogostejši izvajalci mobinga so nadrejeni: kar 81 odstotkov vprašanih je dejalo, da so nad njimi izvajali mobing šefi, tretjino so trpinčili sodelavci, v 15 odstotkih so se na žrtve spravljali podrejeni, v 17 pa so bile duševno nasilne stranke oziroma študenti. »Glede na številke lahko rečemo, da je izvajalcev mobinga več, zaposleni pa so na različnih organizacijskih ravneh. Raziskava je pokazala tudi, da mobing pogosto doživljajo celotne delovne enote,« ugotavljajo na zavodu IZRIIS.
Pogostejše žrtve mobinga so ženske (63 odstotkov), prav tako pa je večja možnost mobinga v večjih organizacijah in v predelovalni industriji. Odstotek trpinčenja pa je visok tudi v zdravstvu in socialnem varstvu (13 odstotkov) ter finančnem posredništvu in javni upravi (10 odstotkov). Po raziskavi sodeč so najpogostejše vrste trpinčenja pretirana delovna obremenitev, širjenje govoric, opravljanje nalog pod ravnjo zmožnosti, zadrževanje informacij, povezanih z delom, odvzem odgovornosti na ključnih področjih, žaljenje in neprijetno komentiranje osebnosti, poniževanje oziroma posmehovanje, povezano z delom, ter neupoštevanje mnenja oziroma pogledov posameznika.
Panični napadi in nespečnost
Kako psihično nasilje na delovnem mestu vpliva na posameznike, smo vprašali psihoterapevtko Veroniko Podgoršek. »Kaže se na več načinov: z občutkom tesnobe, paničnimi napadi, nespečnostjo, žrtve imajo težave s tekom, lahko zapadejo v depresijo, so miselno odsotne.« Sogovornica ugotavlja, da ima takšnih varovancev vse več: »Ljudje postajajo vedno bolj brez občutka. Dovolijo si vse, brez slabe vesti. Kot da drug drugega ogrožajo in se zato borijo drug proti drugemu. Če ima eden, drugi ne more imeti. Zato ga je treba uničiti, odstraniti, da lahko ima drugi. To je destruktivno in negativno razmišljanje,« pove Podgorškova.
Vsakemu, ki trpi zaradi mobinga, svetuje, naj se s človekom, ki izvaja psihično nasilje nad njim, najprej poskuša pogovoriti. »Treba je izvedeti, kaj se dogaja, zakaj se to dogaja in kako se lahko to razreši. Če se stvari ne izboljšajo, je bolje, da se tako delovno mesto zapusti, že zaradi lastnega zdravja,« je še prepričana psihoterapevtka.
Podobno razmišlja tudi delavka z začetka tega prispevka: »Vsem, ki doživljajo psihično nasilje, želim, da ne bi izgubili sami sebe in se ne bi obsojali. Vaša nemoč ni odsev vaše šibkosti. Poskusite razmišljati o tem, da so šibki vaši napadalci. Njihova moralna moč je na ničli, zato pa se poskušajo izvleči tako, da ponižujejo druge. To niso srečni ljudje. Ne dovolite jim, da naredijo tudi vas nesrečne.«
Vir: Shutterstock Slovencev ni zadovoljnih s splošnimi delovnimi pogoji Zavarovalnica Arag (gre za nemško zavarovalnico, ki ima podružnico tudi v Sloveniji) ponuja pravno zaščito tistim, ki se znajdejo v sporu s svojim delodajalcem. »Svojim zavarovancem krijemo odvetniške in sodne stroške tako v sodnih kot zunajsodnih postopkih do zneska 100.000 evrov po posameznem škodnem dogodku, primeru oziroma sodnem postopku,« nam razloži Marko Vončina, izvršni direktor podružnice Arag v Sloveniji. »V paketu Služba ponujamo kritje stroškov zastopanja v zunajsodnih postopkih pred delodajalcem in v sodnih postopkih pred delovnim sodiščem ter kritje stroškov zastopanja v zunajsodnih postopkih pred nosilci socialnih zavarovanj (ZPIZ, ZZZS). Zavarovanje je namenjeno vsem fizičnim osebam in družbam, ki zaposlujejo delavce, torej aktivno zaposleni populaciji. Premija znaša 14,99 evra na mesec,« razloži Vončina. V drugih evropskih državah so takšne vrste zavarovanja že znane, pri nas pa so še v povojih. »Zavarovalnica Arag je v Sloveniji od leta 2004, v Nemčiji pa ima že več kot 80-letno tradicijo. Prisotna je v 16 državah Evropske unije, kot tudi v ZDA in Kanadi.« In kolikšen odstotek ljudi, ki se zavaruje za primer mobinga, potem tudi izkoristi njihovo pravno varstvo? »Kritje za spor z delodajalcem je eno izmed največkrat izbranih zavarovanj pri nas, hkrati pa je tudi v ospredju pri uveljavljanju pravic in zahtevkov, ki jih imajo naši zavarovanci. O odstotku težko govorimo, dejstvo pa je, da bo tisti, ki je zavarovan za delovno pravo in ima težave v službi, zagotovo šel k odvetniku in sprožil ustrezne postopke,« še meni Marko Vončina. |
