FOKSI

Vsak dan jo obišče lisičja družina

Objavljeno 18. september 2020 18.59 | Posodobljeno 18. september 2020 18.59 | Piše: Boštjan Fon

Foksi in njeni dve lisički in lisjaček so redni gostje Partizanskega doma na Vodiški planini. Hedvika Kardoš jih za zdaj še ne hrani, saj je v gozdu dovolj vsega.

Princeska FOTO: Boštjan Fon
V tihoti gozdov Jelovice, vzhodne sosede turistično in komercialno bolj izkoriščane Pokljuke, stoji na Vodiški planini lipa, ki so jo po dostopnih pisnih virih posadili daljnega leta 1473. Aprila, ko smo bili v Sloveniji v primežu najostrejših protikoronskih ukrepov, okoli nje in okoli Partizanskega doma, lučaj stran, ni bilo nikogar. Pravzaprav je bil en obisk: prišla je lisica. Saj jih je v gozdovih po Jelovici veliko, bi lahko rekli, toda takšne, kot je Foksi, zagotovo ni daleč okoli.
 

Prvi obisk pri jutranji kavi


»V času ukrepov sem ostala v domu, nisem se spuščala v dolino, in tako sama uživala popoln mir tu na planini. Nekega jutra v aprilu sem sedla pred vhod z jutranjo kavo, kar začutim, da se mi okoli nog smuka nekaj kosmatega,« pove Hedvika Kardoš iz Bohinjske Bistrice, vsem poznana kot Hajdi, ki je desetletja delala na Voglu in je mojstrica priprave domačih štrukljev. Vse seveda izdela ročno, gor na planini, v ponudbi jih je kar petnajst vrst, od klasičnih orehovih in skutnih do sestavljenih borovničevih in vaniljevo sadnih. Vsekakor razlog za obisk, sploh zdaj, ko je znano, da je ob domu, tudi sredi vrveža, moč srečati lisičko. »Ne le ene, zdaj so že štiri,« Kardoševa razkrije zanimivost, ki ji ni para.

image
Hedvika Kardoš je mojstrica za domače štruklje. FOTO: Boštjan Fon
Lisice spadajo v družino psov, a po vedenju, okretnosti, eleganci in recimo nočnemu vidu so bolj podobne mačkam. Imajo tudi zelo občutljive brke, ki jim pomagajo vzpostavljati ravnotežje. Lisic, ki naj bi bile kot recimo domače živali vajene prisotnosti ljudi, je zelo malo, po drugi strani pa so zelo radovedne.

Ampak prav pa tale moja Foksi ne vzgaja svojih mladičkov.

»Saj morda jo je pa prav radovednost pripeljala do doma. Prihajala je prav vsak dan in ostajala po par ur. Ležala je pod klopjo in dremala. Blizu imajo lovci svojo kočo in povprašala sem jih o tem, pa so mi dejali, da je morda lisička samo nenavadno zaupljiva, stekla pa zagotovo ni. Ko sem jim pokazala fotografijo, so mi dejali, da je breja, glede na starost je lahko celo prvič, in da morda zato išče bližino drugega bitja,« pripoveduje Kardoševa.
 

Pripeljala še mladiče


Lisica je za nekaj časa izginila, nato se je spet pojavila. »Toda ni bila sama. Kot bi mi hotela pokazati, se pohvaliti, je s seboj pripeljala dve lisički in enega lisjačka, svoje potomce. Tako kot njihova mami so tudi oni zaupljivi, sploh se ne bojijo,« pove Hajdi in doda: »Ampak prav pa tale moja Foksi ne vzgaja svojih mladičkov. Zadnjič je imela v gobčku pasji briket, ki je ostal pohodnikovemu kužku v skledi, pa ji ga je lisjaček kar iztrgal in jo ucvrl v gmajno.« Jim ponudijo hrano? »Ne, saj imajo dovolj v gozdu, kjer živijo,« je odločena Kardoševa.

Udomačene po 7000 evrov

Kmalu po drugi svetovni vojni so sovjetski genetiki začeli eksperiment vzreje popolnoma ukročene lisice. Danes je Inštitut za citologijo in genetiko v Novosibirsku edini kraj na svetu, kjer je mogoče dobiti udomačeno lisico. Stanejo okoli 7000 evrov. Lahko se jih nauči nekaj trikov in razumevanja ukazov.

Slišimo, da podmladek hitro raste. Vsi trije so podobni mamici. Snežno bel zaključek na koncu repa je razpoznavni znak družinice. Brlog morajo imeti nekje blizu, saj se pojavljajo skorajda vsak dan, tudi če so na prostoru pred domom parkirani avtomobili in na terasi obiskovalci. Sprehodijo se po dvorišču, pogledajo prav vsakega in potešijo svojo radovednost, hkrati pa so nenavaden, a izjemno prikupen okras Partizanskega doma. Foksi rada sede na eno od lesenih miz v vogalu in kot princeska motri vse okoli sebe. Ne moti je zvok premetavanja loncev po štedilniku, kjer se kuhajo planinske dobrote, od pasulja do jote in bograča, ki je ob gobovi juhi prvo ime z jedilnika, niti pogovarjanje gostov. Samo ušesa našpiči, morda zato, da bi slišala tistega, ki njej in njenim trem kosmatim potomcem nameni najbolj prikupen poklon ali pohvalo. 




Deli s prijatelji