ZAVRNITEV VARSTVA ZAKONITOSTI

Vrhovno sodišče odločilo: Šiško rušil ustavni red

Pritrdili so sodišču prve in druge stopnje.
Fotografija: Šiško, ustanovitelj Štajerske varde, je kazen že odsedel. FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
Šiško, ustanovitelj Štajerske varde, je kazen že odsedel. FOTO: Leon Vidic, Delo

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti Andreju Šišku v zadevi zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Med drugim je ocenilo, da sta sodišči prve in druge stopnje, upoštevajoč okoliščine obravnavanega dejanja, pravilno prepoznali, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora. Sodnica Barbara Zobec je podala odklonilno ločeno mnenje.

Vodja Štajerske varde Šiško je bil obsojen na osemmesečno zaporno kazen na mariborskem okrožnem sodišču v zvezi z oboroženim uporom in pozivanja k strmoglavljenju najvišjih državnih organov marca 2019. To naj bi s soobtoženim Matejem Lesjakom storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele (Štajerske varde) septembra 2019.

Senat vrhovnega sodišča je zavrnil argumente iz obeh zahtev za varstvo zakonitosti, s katerima sta obsojenec in njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj izpodbijala pravnomočno sodbo v tej zadevi. V jedru obeh zahtev je bil očitek, da obsojenčevo ravnanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. Po drugi strani pa je senat vrhovnih sodnikov poudaril, da obsojenec ni kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.


Preseglo meje dopustnega


Vrhovno sodišče se je pri odločanju o zahtevi oprlo na naslednja izhodišča:

1. obravnavano kaznivo dejanje je t .i. čisto politično kaznivo dejanje, katerega namen je ogrozitev obstoja, ustavne ureditve ali varnosti Slovenije;
2. kaznivo dejanje spada med t. i. verbalne delikte, zaradi česar je treba izhajati iz ustavno določenih pogojev, pod katerim so posegi v svobodo političnega izražanja zaradi varstva države sploh dopustni;
3. pri presoji, ali so znaki kaznivega dejanja podani, je treba upoštevati ne le učinke na politično delovanje storilca, ampak tudi učinke na politično delovanje vseh, ki sodelujejo pri upravljanju javnih zadev.

Sodnica je v odklonilnem ločenem mnenju zapisla,da je bil Šiško do Cerarja žaljiv, da pa to ni pomenilo grožnje strmoglavljenja najvišjih državnih organov. FOTO: Blaž Samec, Delo
Sodnica je v odklonilnem ločenem mnenju zapisla,da je bil Šiško do Cerarja žaljiv, da pa to ni pomenilo grožnje strmoglavljenja najvišjih državnih organov. FOTO: Blaž Samec, Delo
Kazenskopravni poseg v svobodo političnega izražanja mora biti vsebinsko jasno zamejen na tisti del izražanja, ki presega meje dopustnega političnega delovanja, pri čemer posameznika ni dopustno trajno ali celovito izključiti iz političnega življenja, je med drugim odločil sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnika Branko Masleša kot predsednik ter Primož Gorkič, Barbara Zobec, Kristina Ožbolt in Marjeta Švab Širok kot člani.


Odklonilno mnenje


Odločitev ni bila sprejeta soglasno. Barbara Zobec je med drugim v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da iz izreka pravnomočne sodne odločbe izhaja, da se obsojencu očita, da je o takratnem predsedniku vlade Cerarju govoril, da je veleizdajalec, rodomornik, genocidnik, lažnivec, prevarant in morilec in mu napovedal, da se mu bo zgodila stara ljudska pravda 'kramola'. »Prepričana sem, da to sicer pomeni žaljivo vrednostno sodbo, nikakor pa ne pa grožnje k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, kar je element obravnavanega kaznivega dejanja,« je zapisala sodnica.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas