RAZISKAVA
Vrglo vas bo: toliko Slovencev verjame, da je cepljenje poskus nadzora nad populacijo
Večino anketirancev najbolj moti omejitev gibanja na občine.
Odpri galerijo
Nekateri so precej skeptični do cepljenja. FOTO: Blaž Samec, Delo
Raziskava skupine študentov Univerze v Mariboru in Covid 19 Sledilnika je pokazala nekatere zanimive ugotovitve o odnosu Slovencev do cepljenja proti novemu koronavirusu. Kar 55 odstotkov vprašanih meni, da bi za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov cepljenje proti sars-cov-2 moralo biti obvezno (z izjemo tistih, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni). Proti obveznemu cepljenju je bilo 31 odstotkov vprašanih, 14 odstotkov pa jih ne ve.
Na vprašanje, ali se sami nameravajo takoj, ko bo mogoče, udeležiti brezplačnega in prostovoljnega cepljenja kot najpomembnejšega ukrepa proti epidemiji, je polovica odgovorila pritrdilno, polovica pa odklonilno. Le 20 odstotkov se jih bo zagotovo cepilo in 29 odstotkov verjetno, medtem ko se jih 31 odstotkov verjetno ne bo cepilo, 19 odstotkov pa zagotovo ne.
Preberite tudi:
Največ vprašanih (67 odstotkov ) se strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da želijo počakati na več informacij o varnosti cepiva .
V varnost cepiva zaupa 31 odstotkov vprašanih, v njegovo učinkovitost verjame 35 odstotkov. 39 odstotkov vprašanih je potrdilo, da jih je zelo strah okužbe z virusom sars-cov-2, 33 odstotkov pa jih meni, da je virus enako nevaren kot virus gripe. Najmanj vprašanih (20 odstotkov) je pritrdilo trditvi, da imajo slabe izkušnje s preteklimi cepljenji, še malo več pa, da to cepljenje pomeni poskus nadzora nad populacijo (24 odstotkov).
Skoraj 10 odstotkov vprašanih je bilo letos okuženih z novim virusom. Kar 82 odstotkov jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 odstotkov tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in 23 odstotkov nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.
Preberite tudi:
Med tistimi, ki jim glede podajanja informacij o virusu vprašani najbolj zaupajo, so strokovnjaki (61 odstotkov), strokovni članki in rezultati raziskav (54 odstotkov) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (46 odstotkov). Najmanj pa jih zaupa alternativnim razlagam na spletnih omrežjih (8 odstotkov), za katere jih je največ odgovorilo, da jim ne zaupajo ali sploh ne zaupajo (60 odstotkov). Velik je tudi delež nezaupanja v vlado (50 odstotkov).
Med najbolj motečimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa so anketiranci izpostavili omejitev gibanja na občino prebivališča (56 odstotkov) ter zaprtje vrtcev in šol (47 odstotkov), najmanj pa jih je zelo motil ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi (8 odstotkov).
Raziskavo so študenti Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja in sledilnika covida 19 izvedli z družbo Valicon na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra 2020.
Na vprašanje, ali se sami nameravajo takoj, ko bo mogoče, udeležiti brezplačnega in prostovoljnega cepljenja kot najpomembnejšega ukrepa proti epidemiji, je polovica odgovorila pritrdilno, polovica pa odklonilno. Le 20 odstotkov se jih bo zagotovo cepilo in 29 odstotkov verjetno, medtem ko se jih 31 odstotkov verjetno ne bo cepilo, 19 odstotkov pa zagotovo ne.
Preberite tudi:
Beovićeva odgovarja teoretikom zarote in pojasnjuje svojo pričesko
Največ vprašanih (67 odstotkov ) se strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da želijo počakati na več informacij o varnosti cepiva .
V varnost cepiva zaupa 31 odstotkov vprašanih, v njegovo učinkovitost verjame 35 odstotkov. 39 odstotkov vprašanih je potrdilo, da jih je zelo strah okužbe z virusom sars-cov-2, 33 odstotkov pa jih meni, da je virus enako nevaren kot virus gripe. Najmanj vprašanih (20 odstotkov) je pritrdilo trditvi, da imajo slabe izkušnje s preteklimi cepljenji, še malo več pa, da to cepljenje pomeni poskus nadzora nad populacijo (24 odstotkov).
Skoraj 10 odstotkov vprašanih je bilo letos okuženih z novim virusom. Kar 82 odstotkov jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 odstotkov tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in 23 odstotkov nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.
Preberite tudi:
V Sloveniji mečemo cepivo proti covidu stran?
Med tistimi, ki jim glede podajanja informacij o virusu vprašani najbolj zaupajo, so strokovnjaki (61 odstotkov), strokovni članki in rezultati raziskav (54 odstotkov) ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (46 odstotkov). Najmanj pa jih zaupa alternativnim razlagam na spletnih omrežjih (8 odstotkov), za katere jih je največ odgovorilo, da jim ne zaupajo ali sploh ne zaupajo (60 odstotkov). Velik je tudi delež nezaupanja v vlado (50 odstotkov).
Med najbolj motečimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa so anketiranci izpostavili omejitev gibanja na občino prebivališča (56 odstotkov) ter zaprtje vrtcev in šol (47 odstotkov), najmanj pa jih je zelo motil ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi (8 odstotkov).
Raziskavo so študenti Univerze v Mariboru pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwitterja in sledilnika covida 19 izvedli z družbo Valicon na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. Zbiranje podatkov je potekalo v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra 2020.
