Vlada napovedala 3 % BDP za obrambo, bodo krčili socialo?! Sajovic: »Prosim in pozivam vse za enotnost«
Vlada Republike Slovenije je na današnji novinarski konferenci predstavila novo obrambno in varnostno politiko, ki temelji na širokem razumevanju varnosti ter sistematični krepitvi odpornosti države.
Ključna novost je zaveza, da bo Slovenija že letos dosegla cilj 2 % BDP za obrambo, do leta 2030 pa postopoma povečala izdatke na 3 % BDP. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da bo Slovenija pri tem sledila zgledom drugih evropskih držav in zavezam v okviru Nata, pri čemer pa ne bo ogrožena socialna stabilnost.
Od vojske do bolnišnic in železnic
Nova politika temelji na razumevanju varnosti kot večplastnega sistema, ki vključuje vojaške zmogljivosti, civilno zaščito, energetsko in kibernetsko varnost, informacijsko odpornost ter zdravstveno in prometno infrastrukturo. Premier Golob je napovedal uvedbo okrepljenih rezervnih sil po vzoru nekdanje teritorialne obrambe ter večje vlaganje v večnamenske objekte, logistične koridorje, bolnišnice in železniško omrežje.
»Slovenija se zaveda svoje odgovornosti do zavezništva in bo svoje obveznosti izpolnila.« Načrt je jasen: letos do 2 % BDP, naslednje leto že 3 %, je dejal Golob. Ob tem je poudaril, da ne bo rezov v socialne transferje, saj bo povečanje obrambnih izdatkov financirano izključno z dodatnim zadolževanjem. Vlada je že zaprosila Bruselj za aktivacijo t. i. odstopne klavzule iz fiskalnih pravil, ki bo omogočila tovrstno povečanje porabe.
Proračun ostaja tak, kot je
Finančni minister Klemen Boštjančič je zavrnil skrbi, da bi dodatna obrambna sredstva ogrozila druge sektorje: O rebalansu letošnjega proračuna ne razmišljamo. Povečanje na 2 % BDP ne pomeni dodatnih sredstev, temveč bomo obstoječe projekte, ki prispevajo k varnosti, kot sta infrastruktura in zdravstvo, opredelili kot vojaške izdatke, pravi.
Po njegovih besedah se bo Slovenija osredotočila na »smiselno in učinkovito porabo«, v skladu s sodobno definicijo varnosti.
Zmogljivejša vojska, okrepljeni civilni sektorji
Obrambni minister Borut Sajovic je predstavil vizijo, po kateri bo Slovenija do leta 2040 povečala število pripadnikov obrambnega sistema s sedanjih 10.000 na kar 30.000. Ob tem bo resolucija, ki jo je danes predstavila vlada, najprej prestala medresorsko in koalicijsko usklajevanje ter 14-dnevno javno razpravo, zatem pa jo bo obravnaval in potrjeval Državni zbor.
Pojasnil je, da ne gre zgolj za vojaško moč, temveč tudi za civilno odpornost – vključujejo vse resorje, ki lahko prispevajo k obrambni pripravljenosti. Po sprejetju resolucije bodo pripravili srednjeročni obrambni program 2025–2030, je dejal Sajovic in ob tem izrazil obžalovanje, da pretekle vlade zaveze o 2 % BDP niso uresničile že prej.
Infrastruktura z dvojno rabo in sodobna znanost
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je izpostavila pomen prometnih koridorjev za vojaško in civilno mobilnost: »Vlaganja v železnice in ceste so najvišja v zgodovini – naša geostrateška lega je ključno sredstvo za varnost, ne le za transport.«
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila pomen bolnišničnih zmogljivosti za krizne razmere. Z investicijami v zdravstveno infrastrukturo gradijo odpornost na epidemije, naravne nesreče in industrijske incidente. Novi prizidek bolnišnice Petra Držaja je le en izmed primerov.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pa je izpostavil pomen kibernetske varnosti, umetne inteligence in satelitskih tehnologij. Vsak dan smo priča kibernetskim napadom. Slovenija bo okrepila vlaganja v varnostne algoritme in razvila sistem sedmih satelitov za civilne in obrambne namene, je zagotovil.
Slovenska obramba na mednarodni ravni
Po besedah premierja bo Slovenija novo resolucijo predstavila tudi zavezništvu na vrhu zveze NATO, ki bo konec junija v Haagu. Tako bo Slovenija pokazala svojo pripravljenost in verodostojnost kot aktivna članica zavezništva.
Dokument je od danes v javni razpravi. Po zaključku bo sledila obravnava v parlamentu. Minister Sajovic je vse politične akterje in državljane nagovoril z besedami: »Prosim in pozivam vse za enotnost.«
