Ne le v prometu, nezgode se lahko pripetijo tudi na delovnem mestu. Nekatere nastanejo po krivdi delavca, za mnoge pa je neposredno ali posredno odgovoren delodajalec. Zanimalo nas je, v katerih primerih lahko delavec pričakuje denarno odškodnino, zato smo se z našimi vprašanji obrnili na enega izmed pravnih zastopnikov pravno-odškodninskega podjetja Visoka odškodnina Planinšec, d. o. o.
Podjetje Visoka odškodnina Planinšec se ukvarja predvsem z urejanjem odškodnin za primere delovnih in prometnih nezgod. Nam lahko razložite, kako je urejeno zavarovanje odškodninske odgovornosti za poškodbe pri delu?
Večina delodajalcev ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti za poškodbe pri delu, ki je seveda povsem nekaj drugega kot kolektivno nezgodno zavarovanje, pri katerem gre za dnevne odškodnine, invalidnine, nadomestila za bolnišnične dni itd. Pri civilni odgovornosti za poškodbe pri delu so zneski odškodnin vezani na sodno oziroma zavarovalno prakso, ki je od države do države načeloma različna.
Naj uvodoma povem, da se, preden se lotimo odškodninskega postopka, pozanimamo, ali je imel delodajalec v času škodnega dogodka sklenjeno tovrstno zavarovanje z zavarovalnico. To naredimo predvsem takrat, kadar naša stranka še ne ve, ali je sploh podano zavarovalno kritje. Po navadi so delodajalci zelo prijazni do nas in nam hitro sporočijo potrebne podatke – zavarovalnico, pri kateri so zavarovani, in številko police. V vsakem primeru pa je pogoj, da prevzamemo zastopanje v primeru delovne nezgode, izpolnjena prijava nezgode pri delu – obrazec ER 8.
Ali delodajalec kljub temu, da ima sklenjeno to vrsto odgovornosti za poškodbe pri delu, kakor koli odgovarja?Pristojna zavarovalnica izplača celotno odškodnino in delodajalec nima nobenih stroškov in ne odgovarja na noben način, razen izjemoma v dveh primerih, ki pa sta seveda realizirana na željo zaposlenega delavca!
Zato je strah delavca pred delodajalcem in strah delodajalca, ki je imel zavarovano odgovornost za poškodbe pri delu, pred morebitnimi nevšečnostmi povsem odveč.
Kot sem že omenil, poznamo le dve izjemi, kjer delodajalec kljub sklenjenemu kritju civilne odgovornosti lahko odgovarja svojemu delavcu, vendar le, če delavec to sam želi.
Prva izjema je odbitna franšiza od odškodnine, ki v povprečju znaša 10 odstotkov odškodnine in je ni treba zahtevati od delodajalca. Seveda nekatere stranke poleg odškodnine, ki jim jo je zavarovalnica že izplačala, to zahtevajo, nekatere pa ne.
Druga izjema pa je ta, da je zavarovalno kritje civilne odgovornosti lahko omejeno recimo le do določenega zneska, ki znaša v teh primerih načeloma okoli 21.000 evrov. Odvisno od zavarovalne police, ki jo je delodajalec sklenil z zavarovalnico. Le v takem primeru bi moral delavec upravičeni višji znesek odškodnine zahtevati neposredno od delodajalca. Omenjenih 21.000 evrov pa seveda zavarovalnica izplača, če glede na telesne poškodbe delavcu pripada še višja vrednost odškodnine.
Kaj pa se zgodi v primeru, če ni bilo zavarovalnega kritja v času škodnega dogodka delavca?
Delodajalci, ki niso imeli urejenega tovrstnega kritja, nam običajno sporočijo, da v času škodnega dogodka ni bilo zavarovane odgovornosti, kar pomeni, da stranko o tem nemudoma obvestimo, sama pa se nato odloči, ali želi svojo odškodninsko upravičenje nadaljevati neposredno zoper delodajalca.
Za stranko so vse naše poizvedbe in svetovanje bila brezplačna, tako da lahko odstopi od primera, če ne želi obremenjevati neposredno delodajalca, ki izjemoma ni imel zavarovalnega kritja za poškodbe pri delu, in nima nobenih finančnih stroškov pri nas. Nekatere stranke pa želijo nadaljevati odškodninsko pot in jim pri tem uspešno pomagamo, saj si poškodovani delavci zaslužijo določeno odškodnino, če seveda niso bili sami krivi za svojo poškodbo. Delodajalec, ki ni imel zavarovane odgovornosti, pa mora v končni fazi sam prevzeti odgovornost nezavarovanega kritja.
Ali bi še kaj dodali?
Radi bi opozorili delodajalce, da imajo sklenjeno tovrstno zavarovanje, ki se nanaša na civilno odgovornost za poškodbe, ki nastanejo pri delu. Menimo, da se delodajalcem ne splača varčevati na zavarovalnih premijah, ki znašajo le okoli 4 evre na mesec za posameznega delavca, saj v primeru poškodbe povprečna odškodnina, ki se mora izplačati delavcu, znaša nekaj tisoč evrov, torej samo za eno povprečno delovno poškodbo. Predvsem je to priporočljivo za delodajalce, pri katerih so v proces dela vključeni stroji, višinska dela ter ostale splošno nevarne dejavnosti. Večina delodajalcev ima tovrstno zavarovanje urejeno. Recimo v sosednji Avstriji se takšno podjetje ne sme registrirati, če nima urejenega ustreznega zavarovanja.
Več informacij na:
Spletna stran: http://www.visokaodskodninaplaninsec.si/
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Brezplačna telefonska številka: 080 26 26
