NE BO VIŠJIH OLAJŠAV

Višjih plač za vse ne bo, potrdili novelo o dohodnini

Državni zbor je vnovič podprl novelo zakona o dohodnini. Ponovno odločanje so zahtevali državni svetniki, ki nasprotujejo ukinitvi postopnega dvigovanja splošne olajšave ter še nekaterim drugim rešitvam.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Dragana991, Getty Images
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Dragana991, Getty Images

Tokrat so bili potrebni glasovi večine vseh poslancev.

Državni zbor je novelo zakona o dohodnini sprejel 28. novembra, ta ponedeljek pa je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Kot so opozarjali svetniki, v trenutnih zaostrenih razmerah ne bi smeli hiteti z ukinitvijo postopnega dvigovanja splošne olajšave, ki prinaša višje neto plače za vse. Nasprotujejo tudi zaostritvam na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanju obdavčitve najemnin ter spremembam pri obdavčitvi dohodkov iz kmetijske dejavnosti.

Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2023, glasovati še enkrat. Tokrat je za glasovalo 49 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 24 poslancev SDS in NSi.

Novela zakona določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5.500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5.000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7.500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2.280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu vrača na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Samodejno usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo z novelo zakona ni več predvideno, je pa v njej zapisano, da se bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka.

Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 evrov.

V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.

Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo zvišala na 25 odstotkov.

Spremembe so tudi pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.

Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne plače. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.

Zaradi novih evropskih pravnih podlag je precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije