COVID 19

Virus še kroži, toplota ga ni uničila, ozdraveli še dolgo čutijo posledice

Širjenje novega koronavirusa je še obvladljivo, bolnišnice se pripravljajo na jesen; odpornost proti njemu naj bi izgubili že v nekaj mesecih.
Fotografija: Stopnja smrtnosti med tistimi, ki so potrebovali ventilator, je 53-odstotna, kaže nemška raziskava. FOTO: STEPHANE MAHE/REUTERS
Odpri galerijo
Stopnja smrtnosti med tistimi, ki so potrebovali ventilator, je 53-odstotna, kaže nemška raziskava. FOTO: STEPHANE MAHE/REUTERS

Poletje, vročina, korona. Virus še kroži, čeprav smo upali, da bo toplota naredila svoje. Še več: okužbe so spet v porastu. Konec prejšnjega tedna je bilo 50 odstotkov vseh okužb v delovnih organizacijah, a epidemiologi pravijo, da je stanje še obvladljivo. »Še vedno aktivno iščemo vse kontakte in jih po potrebi testiramo, če je ocenjeno, da gre za tesen stik,« pravi infektologinja Mateja Logar. Efektivno reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi prenese okužbo en okuženi, je približno ena, kar pomeni, da hodimo po robu.
Številnim novim izbruhom po svetu po besedah SZO botruje brezbrižnost mladih. FOTO: GETTY IMAGES
Številnim novim izbruhom po svetu po besedah SZO botruje brezbrižnost mladih. FOTO: GETTY IMAGES

Medtem pa se UKC Ljubljana že pripravlja na hladnejše mesece, ko je več prehladih obolenj, tudi gripe, samo spomnite se lanske sezone! Zaposlene v kliničnem centru že pripravljajo in usposabljajo za morebitne večje izbruhe. Na ljubljanski infekcijski kliniki zdravijo največ bolnikov s covidom-19 v Sloveniji.

Odporni le nekaj mesecev

Se soočamo z drugim valom, kar je slišati zelo grozljivo, če pomislimo na špansko gripo, katere drugi val je bil precej bolj smrten kot prvi? Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poudarja, da gre za en velik val, ki se širi po planetu, pri zajezitvi pa so nekatere države uspešnejše kot druge. Številnim novim izbruhom po svetu po besedah SZO botruje brezbrižnost mladih, ki se ne počutijo ogroženi; virus se zlasti širi v nočnih klubih. A mladi niso nepremagljivi: tudi oni se lahko okužijo, prenašajo virus in tudi mladi lahko umrejo.

Virus je raziskovalce in zdravnike mnogokrat presenetil, pred meseci o njem nihče ni vedel nič, danes ga že bolj poznajo. Vreme ga ne moti, rad ima mraz in toploto, najraje pa ima bližino: takrat skoči z osebe na osebo.
Znanstveniki z londonskega King's Collegea, ki so pri okuženih proučevali raven protiteles proti koronavirusu, ugotavljajo, da bi lahko odpornost proti njemu izgubili že v nekaj mesecih: protitelesa po treh mesecih močno upadejo ali pa jih sploh ni mogoče zaznati. Največ so jih imeli tri tedne po prvih simptomih okužbe. Več protiteles, ki so zdržala dlje, so razvili bolniki s hujšim potekom bolezni covid-19, pri tistih z blažjimi simptomi jih po treh mesecih sploh niso zaznali.

Nevrološke težave

Vse več je dokazov, da ozdraveli čutijo dolgotrajne posledice. Virus, to zdaj že dobro vemo, uničuje pljuča, eden od petih trpi zaradi fibroze, ki povzroča brazgotinjenje pljuč, še mesece po preboleli bolezni so brez sape in kašljajo. A tudi ledvice lahko prizadene pa srce in celo možgane, ki jih navadno respiratorni virusi pustijo pri miru: okoli polovica obolelih ima nevrološke težave. Simptomi so lahko blagi, denimo glavoboli, izguba voha, pa tudi precej hujši, kot so kap, napadi, nezmožnost govora. Covid-19 povzroča tudi krvne strdke. Njihovo prisotnost so dokazali pri približno tretjini bolnikov v intenzivni enoti ljubljanske infekcijske klinike, eden je med zdravljenjem doživel možgansko kap. »V zadnjem obdobju opisujejo povečano pojavnost možganske kapi pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, so mlajši in niso v rizični skupini za nastanek možganske kapi,« pravi Logarjeva in še, da tretjina bolnikov, ki se po prebolelem covidu-19 vračajo na kontrolne preglede, v dveh mesecih še opaža težave, predvsem utrujenost, zmanjšano fizično sposobnost, opisujejo pekoče občutke v prsnem košu in tiščanje. Od 20 do 30 odstotkov jih je zaznalo izgubo voha in okušanja, kar je specifičen znak okužbe s koronavirusom; pri drugih virusnih okužbah dihal je za izgubo voha kriv zamašen nos, pri covidu-19 gre za prizadetost živčnih končičev, je pojasnila Logarjeva.
FOTO: VORANC VOGEL
FOTO: VORANC VOGEL

Cepiva v tretji fazi

Vse to le še krepi skrivnostnost virusa in nepredvidljivost bolezni, ki jo povzroča: nekateri nimajo nobenih simptomov, drugi zbolijo tako zelo, da potrebujejo pomoč ventilatorja. Eden od petih pacientov, ki so bili hospitalizirani v Nemčiji, je umrl, stopnja smrtnosti med tistimi, ki so potrebovali ventilator (1727), je 53-odstotna, kaže raziskava, v kateri so zajeli podatke 10.000 pacientov v 920 nemških bolnišnicah med 26. februarjem in 19. aprilom. Stopnja smrtnosti je bila višja pri moških (25 odstotkov) kot ženskah (19 odstotkov). Starejši so bolj ranljivi, umrlo je 27 odstotkov pacientov, starejših od 70 let, tveganje, da bodo zboleli, je pri njih stokrat višje kot pri mladih.


Tveganje za zaplete in tudi smrt viša debelost, poudarjajo raziskovalci. Izguba odvečnih kilogramov je torej še kako koristna.
Zbolevanje bi zaustavilo cepivo, ki velja za ključno v boju proti pandemiji, a ga ne gre pričakovati pred prvo polovico prihodnjega leta, pravi Mike Ryan iz SZO: kar več cepiv je v tretji fazi raziskovanja, doslej niti eno ni bilo neuspešno glede varnosti ali sposobnosti spodbujanja imunskega odgovora, je poudaril.
Virus je skrivnosten in nepredvidljiv, pravijo raziskovalci. foto: GETTY IMAGES
Virus je skrivnosten in nepredvidljiv, pravijo raziskovalci. foto: GETTY IMAGES

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas