KORONA
Virus prestavil srečanje z abrahamom
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine ta vikend odpadejo. Jubilej bodo primerno zaznamovali prihodnje leto.
Odpri galerijo
Zakonca Bohte s podmladkom FOTO: Primož Hieng
Že spomladi, ko je novi koronavirus ohromil naša življenja, so se organizatorji odločili, da jubilejne, 50. prireditve letos ne izpeljejo. Z drugimi besedami, srečanje z abrahamom bodo pripravili leta 2021. S tem bo odpadla tudi vsakoletna nedeljska povorka narodnih noš, zagotovo največje srečanje noš v Sloveniji.
»Tradicionalni festival narodnih noš in oblačilne dediščine je izjemno pomemben za ohranjanje in spoštovanje tradicije naših prednikov tako na lokalni kot nacionalni ravni,« pravi v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar.
»Kamničani smo nanj izjemno ponosni, saj pet desetletij barvitih sprevodov slovenskih in tujih narodnih noš, glasbene spremljave kamniške in gostujočih godb, ljudskih plesov, prikazov domačih obrti in rokodelstva, veselja, glasbe in plesa pomeni pomemben prispevek k ohranjanju jedra slovenskosti in same srčike obstoja slovenskega naroda. Z zavedanjem o vsem povedanem smo organizatorji z žalostjo v srcu zaradi vseh znanih okoliščin in odpovedi večjih prireditev leta 2020 tudi praznovanje prestavili v leto 2021. Upam, da nam bodo razmere takrat to dovoljevale, tako da bomo lahko izjemni jubilej dostojno in slavnostno proslavili. Tako je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na našo prošnjo sprejel povabilo za častno pokroviteljstvo tudi za prihodnje leto ter dodal svoj pečat k prepoznavnosti in pomembnosti tega festivala na najvišji državni ravni.«
Zgodba o kamniških narodnih nošah, kot domačini na kratko imenujejo priljubljeno prireditev, se je pravzaprav začela že leta 1966, ko so pripravili prvi Dan narodne noše. Poziv organizatorja, Turističnega društva Kamnik, je naletel na velik odmev med prosvetnimi društvi in posamezniki. V sprevodu je sodelovalo približno 350 ljudi v opravah, na ulicah pa je bilo več kot 5000 gledalcev. Kronisti so zapisali, da bo moral Dan narodnih noš postati tradicionalna prireditev, ki bo popestrila turistično življenje v kamniški občini.
Etnologinja dr. Marjanca Klobčar pravi, da TD Kamnik prireditve ni osnoval nenadoma in po naključju: »S tem se ni začela samo tradicija osrednje kamniške prireditve, temveč je bil 'narodni noši' tako priznan nov pomen, ki je odseval razmere in občutja tistega časa. Izraz 'narodna noša' ima navednice zato, ker ta noša v resnici nikoli ni bila last vsega naroda.« Kot pravi Klobčarjeva, je osrednji dogodek vseh kamniških prireditev povorka: »Oblačilna kultura na Slovenskem je namreč približno do srede 19. stoletja še močno odsevala pokrajinske, včasih tudi krajevne značilnosti: po obleki so še lahko ločili, od kod je kdo. Če spregledamo podrobnosti, je bilo v grobem še moč razločevati osrednjeslovenski, primorski in panonski tip oblačenja. Noša pa ni poznala samo pokrajinske različnosti, temveč tudi socialno. Že po obleki se je namreč amoralo ločiti, kdo je kmet ali sluga in kdo gospod. Kljub temu kmečka noša ni imela tolikšne enkratnosti, kot ji jo predpisujemo danes. Nižji sloji so si stalno prizadevali, da bi v kroju ali blagu posnemali gospodo. Kdo se danes ob kranjskih irhastih hlačah spomni na Mozarta?
In ko je kmet, čeprav morda samo po kroju, posnemal gospoda ali ko je služkinja dobila v last staro, ponošeno obleko gospodarice, si je morala gospoda omisliti drugače ukrojeno obleko, obleko, ki je bila tedaj v modi. Iz tega procesa, torej posnemanja gospode, so bili izključeni samo najrevnejši sloji ali najrevnejši predeli Slovenije: ti namreč gospodi v oblačenju, čeprav s časovnim zamikom, niso mogli slediti.« Klobčarjeva dodaja, da je bila tudi noša, ki jo danes poznamo kot gorenjsko narodno nošo, del tega procesa: »Osrednjeslovensko območje je bilo bolj razvito od obrobnih pokrajin, zato je bila tudi kmečka pražnja noša bogatejša. Zanjo je bil značilen večji delež kupljenega blaga, predvsem bombaža in svile, ter modnih dodatkov.«
Barbara Didovič ima eno od najlepših noš. FOTO: Primož Hieng
Razstava in nastopi
V Kamniku se bodo vseeno spomnili, da bi moralo starodavno mesto konec tedna pokati po šivih. »Letos bomo v času tradicionalnega festivala pripravili razstavo fotografij Slikovni utrinki prazničnega Kamnika v preteklosti na velikem razstavnem prostoru, ki se bo raztezal po najlepši ulici v starem mestnem jedru, Šutni. Vrstili se bodo nastopi ljudskih plesov Folklorne skupine Kamnik ter promenadni nastop Mestne godbe Kamnik,« je povedal Franci Kramar.
V Kamniku se bodo vseeno spomnili, da bi moralo starodavno mesto konec tedna pokati po šivih. »Letos bomo v času tradicionalnega festivala pripravili razstavo fotografij Slikovni utrinki prazničnega Kamnika v preteklosti na velikem razstavnem prostoru, ki se bo raztezal po najlepši ulici v starem mestnem jedru, Šutni. Vrstili se bodo nastopi ljudskih plesov Folklorne skupine Kamnik ter promenadni nastop Mestne godbe Kamnik,« je povedal Franci Kramar.
»Kamničani smo nanj izjemno ponosni, saj pet desetletij barvitih sprevodov slovenskih in tujih narodnih noš, glasbene spremljave kamniške in gostujočih godb, ljudskih plesov, prikazov domačih obrti in rokodelstva, veselja, glasbe in plesa pomeni pomemben prispevek k ohranjanju jedra slovenskosti in same srčike obstoja slovenskega naroda. Z zavedanjem o vsem povedanem smo organizatorji z žalostjo v srcu zaradi vseh znanih okoliščin in odpovedi večjih prireditev leta 2020 tudi praznovanje prestavili v leto 2021. Upam, da nam bodo razmere takrat to dovoljevale, tako da bomo lahko izjemni jubilej dostojno in slavnostno proslavili. Tako je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na našo prošnjo sprejel povabilo za častno pokroviteljstvo tudi za prihodnje leto ter dodal svoj pečat k prepoznavnosti in pomembnosti tega festivala na najvišji državni ravni.«
Obleka poudarila status
Zgodba o kamniških narodnih nošah, kot domačini na kratko imenujejo priljubljeno prireditev, se je pravzaprav začela že leta 1966, ko so pripravili prvi Dan narodne noše. Poziv organizatorja, Turističnega društva Kamnik, je naletel na velik odmev med prosvetnimi društvi in posamezniki. V sprevodu je sodelovalo približno 350 ljudi v opravah, na ulicah pa je bilo več kot 5000 gledalcev. Kronisti so zapisali, da bo moral Dan narodnih noš postati tradicionalna prireditev, ki bo popestrila turistično življenje v kamniški občini.
Kamničani smo na to prireditev izjemno ponosni.
Etnologinja dr. Marjanca Klobčar pravi, da TD Kamnik prireditve ni osnoval nenadoma in po naključju: »S tem se ni začela samo tradicija osrednje kamniške prireditve, temveč je bil 'narodni noši' tako priznan nov pomen, ki je odseval razmere in občutja tistega časa. Izraz 'narodna noša' ima navednice zato, ker ta noša v resnici nikoli ni bila last vsega naroda.« Kot pravi Klobčarjeva, je osrednji dogodek vseh kamniških prireditev povorka: »Oblačilna kultura na Slovenskem je namreč približno do srede 19. stoletja še močno odsevala pokrajinske, včasih tudi krajevne značilnosti: po obleki so še lahko ločili, od kod je kdo. Če spregledamo podrobnosti, je bilo v grobem še moč razločevati osrednjeslovenski, primorski in panonski tip oblačenja. Noša pa ni poznala samo pokrajinske različnosti, temveč tudi socialno. Že po obleki se je namreč amoralo ločiti, kdo je kmet ali sluga in kdo gospod. Kljub temu kmečka noša ni imela tolikšne enkratnosti, kot ji jo predpisujemo danes. Nižji sloji so si stalno prizadevali, da bi v kroju ali blagu posnemali gospodo. Kdo se danes ob kranjskih irhastih hlačah spomni na Mozarta?
350 narodnih noš je sodelovalo na prvem festivalu leta 1966.
In ko je kmet, čeprav morda samo po kroju, posnemal gospoda ali ko je služkinja dobila v last staro, ponošeno obleko gospodarice, si je morala gospoda omisliti drugače ukrojeno obleko, obleko, ki je bila tedaj v modi. Iz tega procesa, torej posnemanja gospode, so bili izključeni samo najrevnejši sloji ali najrevnejši predeli Slovenije: ti namreč gospodi v oblačenju, čeprav s časovnim zamikom, niso mogli slediti.« Klobčarjeva dodaja, da je bila tudi noša, ki jo danes poznamo kot gorenjsko narodno nošo, del tega procesa: »Osrednjeslovensko območje je bilo bolj razvito od obrobnih pokrajin, zato je bila tudi kmečka pražnja noša bogatejša. Zanjo je bil značilen večji delež kupljenega blaga, predvsem bombaža in svile, ter modnih dodatkov.«
