Iniciativa Stanovanjski blok ostra: Hočemo ukrepanje proti »trenutni stanovanjski katastrofi«!
Predlagane spremembe stanovanjske zakonodaje so pomanjkljive in neprimerne, med drugim predvidevajo neupravičeno zvišanje neprofitne najemnine in ne urejajo položaja najemnikov, so opozorili na tribuni ljudske iniciative Stanovanjski blok v Ljubljani.
Pozvali k ponovnemu premisleku o stanovanjski politiki
Kot so sporočili iz iniciative, skupaj z udeleženci tribune, ki so jo naslovili Kriza bivanja - kaj sledi?, opozarjajo na manko javne razprave ob predlogih sprememb stanovanjskega zakona in novega zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj.
Aljaž Pevec iz Stanovanjskega bloka je poudaril, da se je manko politične volje za ustvarjanje bolj pravične stanovanjske politike pokazal že z zavlačevanjem pri sprejemanju omejitev kratkoročnega oddajanja in popuščanjem sobodajalcem ter s sprenevedanjem glede uvedbe progresivnega nepremičninskega davka.
Glavni očitki
•Predlog stanovanjskega zakona uvaja neupravičeno povišanje neprofitne najemnine. Udeleženci tribune so opozorili, da se s predlogom zakona bistveno poslabšuje položaj najemnikov v javnih najemnih stanovanjih, saj se bo najemnina po novem na treh točkah usklajevala z inflacijo, kar pomeni da bo močno podvržena tržnim nihanjem. Ob tem pa se spreminja še amortizacijska doba, ki naj bi se skorajda prepolovila.
•Obenem opozarjajo na neprimernost popolnoma tržne kategorije lokacijskega količnika v izračunu neprofitne najemnine, ki ne sodi v neprofitno najemnino, če javna najemna stanovanja razumemo kot osnovno človekovo pravico in potrebo, ne pa tržno blago. Ob takšnih izračunih in lokacijskem količniku se udeleženci sprašujejo, če je za takšno najemnino res sploh še primerno poimenovanje 'neprofitna' ter kam bodo šli presežki.
•Razširiti se mora krog upravičencev do javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski zakon je trenutno diskriminatoren do določenih družbenih skupin – za pridobitev javnega najemnega stanovanja se ne morejo potegovati osebe brez državljanstva in osebe, ki niso popolnoma poslovno sposobne.
•Stanovanjska politika in preskrba morata postati bolj vključujoči. Tako na ravni snovanja stanovanjske politike, kot na ravni načrtovanja javne stanovanjske preskrbe, je potrebno vzpostaviti boljše mehanizme za vključevanje neprofitnih in tržnih najemnikov ter druge zainteresirane javnosti, ki niso del interesnih skupin ali akterji z večjo družbeno močjo.
•Stanovanjske zadruge naj se v predlogu zakona primerno definira ali pa popolnoma umakne. Udeleženci tribune so opozorili, da so ta trenutek stanovanjske zadruge vključene v predlog sprememb stanovanjskega zakona, a na popolnoma neprimeren način, saj morajo delovati v skladu z istimi regulacijami, omejitvami in pravili kot stanovanjski skladi, pri čemer pa imajo še slabše pogoje.
•Spremembe za izboljšanje položaja najemnikov in najemnic na najemnem trgu so nujne in morajo biti čim prej vključene v stanovanjsko zakonodajo. V tem okviru naj se razmišlja o regulaciji najemnine, povečanju nadzora in okrepitvi inšpekcije ter vzpostavi mehanizme, ki bodo ščitili najemnike, brez da bi za to morali čez sodne postopke.
»Z objavo predlogov se je izkazalo, da vlada ne bo vzpostavila mehanizmov za reševanje neznosnega stanja na najemnem trgu, obenem pa z radikalnimi spremembami neprofitne najemnine v bolj nestabilen položaj postavlja še najemnike neprofitnih stanovanj,« je dejal.
Neupravičeno povišanje neprofitne najemnine
Na tribuni so ugotavljali, da predlog stanovanjskega zakona uvaja neupravičeno povišanje neprofitne najemnine. Ta bo z usklajevanjem z inflacijo močno podvržena tržnim nihanjem, ob tem pa se spreminja še amortizacijska doba. »Če se zasleduje solidarno prihodnost, je popolnoma nerazumljivo, da se bo od najbolj zapostavljenih ljudi pričakovalo, da skozi najemnine zagotovijo sredstva za investicije tudi v nova stanovanja,« so bili kritični. Uvedba lokacijskega količnika v izračun neprofitne najemnine je neprimerna, »če javna najemna stanovanja razumemo kot osnovno človekovo pravico in potrebo, ne pa tržno blago«, menijo. Ocenjujejo, da so spremembe neprofitne najemnine zastavljene tako, da bi šle čim bolj na roko Stanovanjskemu skladu RS in se čim bolj približale njegovi samodefinirani stroškovni najemnini.
Pristojno ministrstvo so zato pozvali k umiku določenih sprememb izračuna neprofitne najemnine ter k zagotovitvi resnega sistemskega vira financiranja za gradnjo in obnovo javne stanovanjske preskrbe, ki bi skladom omogočil stabilne in zadostne vire financiranja, da povišanja najemnine ne bi bila potrebna.
Pozvali so k razširitvi kroga upravičencev do javnih najemnih stanovanj, saj se po sedanjem zakonu za te ne morejo potegovati osebe brez državljanstva in osebe, ki niso popolnoma poslovno sposobne, ter k zakonski prepovedi diskriminacije na najemnem trgu. Nujno bi bili treba izboljšati položaj najemnikov na najemnem trgu, so poudarili in pozvali k razmisleku o regulaciji najemnine, povečanju nadzora in okrepitvi inšpekcije ter vzpostavitvi mehanizmov, ki bi ščitili najemnike, ne da bi morali ti za to čez sodne postopke.
Hočemo ukrepanje proti »trenutni stanovanjski katastrofi«
Sklepe tribune bo iniciativa posredovala pristojnemu ministrstvu, vladi in poslanskim skupinam ter jih pozvala k dopolnitvi obstoječih zakonov in k odločnejšemu ukrepanju proti »trenutni stanovanjski katastrofi«.
