V zdravstvenem domu Izola je 43-letno Koprčanko trpinčil tudi direktor

»Pras... Pojdi v k..., baba nesposobna, lažeš, kradeš,« so nekatere od žaljivk, ki jih je, kot pravi sodba koprskega delovnega sodišča, na delovnem mestu več let prenašala nekdanja strokovna sodelavka za organizacijo in poslovanje v izolskem zdravstvenem domu (ZDI), 43-letna Koprčanka V. L. K. In to zato, ker je več let opozarjala na po njeni oceni nepravilnosti pri poslovanju ZDI.

Zdravstveni dom Izola FOTO: Moni Černe

Žaljivo in graje vredno je bilo ravnanje direktorja ZDI in občinskega svetnika Evgenija Komljanca ter nekdanjega vodje istrske reševalne službe, osebnosti Primorske meseca junija 2018 in prejemnika zlatega znaka, najvišjega priznanja Zbornice zdravstvene in babiške nege Igorja Crnića, je razsodila okrožna sodnica svetnica Dragica Umek.

V dogodek z elementi trpinčenja je bila po sodbi vpletena tudi pomočnica direktorja za zdravstveno nego ZDI Maja Praček. Trojica je vse očitke zanikala. Žrtev, ki se ne želi izpostavljati, je bila nekoč Komljančeva najožja sodelavka in sindikalna zaupnica, ki ji je direktor kar dvakrat vročil odpoved. Prva, redna, iz decembra 2017, je bila nezakonita, je ugotovilo sodišče, o zakonitosti izredne junija predlani pa še ni pravnomočno odločeno.

Zaklel tudi na sodišču

Med letoma 2012 in 2017 je, tako sodba, doživljala sistematično negativno ter žaljivo ravnanje in vedenje, s tem ko jo je Komljanec zaradi njenega opozarjanja poskušal z neprimernimi in žaljivimi izrazi, z neprimerno poslovno komunikacijo, grožnjami z znižanjem plače ter z izkoriščanjem položaja moči utišati, pa tudi s tem, ko jo je najmanj posredno neutemeljeno krivil za napačno sistematizacijo delovnih mest, s katero bi si pridobila višjo plačo, in še, ko je Crnić žaljivo govoril o njej. Sodišče na osnovi mnenja sodnega izvedenca psihiatrične stroke Petra Pregla meni, da so jo trpinčili najmanj od leta 2016.

Nekdanji vodja istrske reševalne službe Igor Crnić.

Do leta 2012 sta bila po besedah Koprčanke z direktorjem v odličnih poslovnih odnosih, ko je začela opozarjati, pa se je njun odnos popolnoma sfižil. »Nad mano je večkrat vzrojil, njegov ton je bil vzvišen, poniževal me je in kritiziral, češ da midva se ne moreva enakovredno pogovarjati, ker ima on VII. stopnjo izobrazbe, jaz pa VI., mi je rekel,« je pričala oškodovanka. Nekdanji tamkajšnji voznik reševalec T. L. je na sodišču dejal, da ga je slišal reči »pojdi v k..., baba nesposobna,« kar je direktor zanikal. »Zanj so bili vsi kekci, jurčki in pavleti,« je navedla tožnica, sodišče pa se je o direktorjevem preklinjanju prepričalo, ko je med svojo izpovedjo uporabil kletvico »pi...«, kot je izpostavila sodnica. Zaslišane priče, zaposlene v ZDI, so direktorjev besednjak sicer označile kot domač, a zagotovile, da ni bil žaljiv.

Po mnenju sodišča je Komljanec neupravičeno širil govorice, da je tožnica naklepno izvedla napačno sistematizacijo delovnih mest, da bi si zagotovila višjo plačo, pri kateri pa sploh ni sodelovala. Sodnica Komljancu, ki je to zanikal, ni verjela, celo med postopkom je zaznala, da ji za to pripisuje delno krivdo, kar pa je neutemeljeno. Ustvarjeno naj bi bilo sovražno okolje, direktor je hotel oškodovanko neutemeljeno prikazati kot oportunistko, kar pa bi moral preprečiti, je prepričano sodišče, ki je ugotovilo tudi, da ji je grozil, da jo bo iz 38. premestil v 18. plačni razred, če ne bo prenehala opozarjati na napake. Tistega dne je zato potrebovala zdravstveno pomoč.

Pritožila se je

Sodišče je verjelo, da je Pračkova, Komljančeva pomočnica, tožnici rekla: »Evc ima dovolj teh tvojih paranoj, v katerih vse vidiš nepravilno. Pri vseh poznanstvih, ki jih ima on, mi je čudno, da si upaš usta odpreti.« Pračkova je dogodek sicer zanikala, a tudi v tem delu je bilo ugotovljeno trpinčenje, ki ga je sodnica štela kot kontinuirano direktorjevo ravnanje, da bi utišal V. L. K.

Sodišče je navedlo, da je tudi Crnić trpinčil tožnico, ko jo je vpričo več sodelavcev zasmehoval, razlagal, da je nesposobna, jo blatil, rekel, da je »pras...«, da laže, krade, kar je potrdilo več prič. Oškodovanka je v zvezi s Crnićem povedala, da je nezakonito zahteval, da izbranim sodelavcem izplačuje dohodek po podjemnih pogodbah. Tudi sam je potrdil, da jo je prijavil celo zavodu za zdravstveno zavarovanje, ker da nepravilno obračunava dnevnice in podjemne pogodbe. Zavod je ugotovil, da je njeno obračunavanje povsem pravilno. Sodnica Umekova je razsodila, da je Crnić (največkrat v okviru reševalne službe) javno žaljivo govoril o njej kot osebi in delavki, da je zahteval obračune plač, čeprav za to ni pristojen. Obrekovanje in kritiziranje, ki ju je izvajal Crnić, sta, tako sodišče, žaljivi in vredni graje, pa tudi da so priče, ki so pričale v prid ZDI, tako izpovedovale, ker so tam zaposlene.

»Sodišče je razsodilo, da je tožena stranka (ZDI, op. a.) dolžna plačati tožnici 3692,40 evra odškodnine za nepremoženjsko škodo in ji za čas od februarja 2017 do maja 2019 izplačati razliko v plači po 207,74 evra mesečno. Višji zahtevek je zavrnilo. Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo,« nam je odgovorila predsednica delovnega sodišča Marinela Maras. »Zadeve najbrž ne morem komentirati, saj je vložena pritožba, in če sem prav seznanjena, sodba še ni pravnomočna. Z omenjeno osebo sem ves čas dobro in korektno sodelovala, stikov pa ni bilo veliko, saj gospa ni zdravstveni delavec,« je o sodbi dejala Maja Praček.

Dodala je, da se je tožnica večkrat obrnila nanjo in ji nikoli ni odrekla pomoči. »V edinem dogodku, kjer je sodišče sledilo izjavi priče, pa lahko samo povem, da se že po izboru besed zelo dobro ve, da jih nisem jaz nikoli izrekla,« še pravi Pračkova. Komljanec in Crnić nam do zaključka redakcije nista komentirala sodbe. ​Moni Černe