V slovenskem mesu bakterija, ki lahko povzroči smrt

LJUBLJANA – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je sporočila, da so v mesu za kebab, ki je v Slovenijo prišlo s Poljske, odkrili salmonelo in higienski indikator E.coli.

Salmonele so bakterije, ki povzročajo okužbe pri živalih in ljudeh. Pri človeku povzročajo različne klinične slike črevesnih okužb (vnetje želodčne in črevesne sluznice z bruhanjem, drisko, akutni gastroenterokolitis, trebušni tifus, paratifus, sepso ...). Poznanih je prek 2500 različnih serotipov salmonel.
 

---

Preberite še:

Grozljivo: v slovenskem kebabu odkrili salmonelo

---

Salmonele lahko povzročijo dve vrsti bolezni: netifusno salmonelozo in trebušni tifus oziroma paratifus. Netifusne salmoneloze so lahko zelo neprijetne za bolnika, potekajo z vročino in s trebušnimi težavami. Običajno minejo same po sebi, potrebno je le nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Lahko pa se razvije huda oblika s smrtnim izidom (enoodstotna smrtnost), na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Trebušni tifus in paratifus, ki ju povzročata serotipa Salmonella Typhi in Salmonella Paratyphi, sta hudi sistemski bolezni, ki potekata z vročino in s trebušnimi težavami. Smrtnost je desetodstotna.

V Sloveniji je v obdobju od 1996 do 2005 zaradi okužb s salmonelami vsako leto obolelo povprečno okrog 2050 ljudi. Od leta 2003, tako kot v večini evropskih držav, število prijav salmoneloz upada. V letu 2011 je bilo v Sloveniji prijavljenih 400 primerov salmoneloz. Tri osebe so zaradi okužbe umrle.

Potek okužbe

Bolezen se pri najpogostejši obliki netifusne salmoneloze pojavi 6−72 ur po zaužitju živila, onesnaženega s salmonelami. Bolezen se začne naglo, s slabostjo in z bolečinami v trebuhu, s povišano telesno temperaturo in z drisko, blato ima lahko primešano sluz in kri. Nekateri bolniki bruhajo.

Običajno bolezen izzveni v 4−7 dneh in pri večini bolnikov zadostuje nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Lahko pa se razvije v hudo obliko, ko bolnik zaradi pogostih iztrebljanj izgubi veliko tekočine, kar lahko privede do hude izsušitve (dehidracije) in je potrebno bolnišnično zdravljenje.

Poleg hude izsušitve uvrščajo med zaplete pri salmonelozi še pojav bakteriemije (prisotnost bakterij v krvi) in sepse (zastrupitve krvi). Salmonele lahko iz črevesja vstopijo v krvni obtok in prek krvi okužijo različne organe v telesu. To so težka zdravstvena stanja, ki se lahko zaključijo s smrtnim izidom.

3−4 tedne po pojavu znakov salmoneloze se lahko pri nekaterih ljudeh pojavi reaktivni artritis (vnetje sklepov) z vnetjem sečnice, vnetjem očesne veznice in/ali drugih delov očesa kot odziv imunskega sistema na okužbo.

Lahko se pojavijo psihoze
Pri trebušnem tifusu se bolezen običajno pojavi 1−3 tedne, lahko celo več kot dva meseca po zaužitju salmonel. Bolezen se začne počasi, z bolečinami v mišicah in vročino. Bolnik je zaprt in suho dražeče kašlja. Bolezen traja od dva do štiri tedne. V drugem tednu bolezni se težave stopnjujejo, vročina je ves čas visoka, po koži se lahko pojavi rožnat izpuščaj (sprednja stran prsnega koša ali koža trebuha), ki v nekaj dneh zbledi. Trebuh je napet, vranica je povečana, lahko tudi jetra, bezgavke.

V tretjem tednu bolezni se pri 5−10 odstotkih bolnikov pojavijo različna nevropsihotična stanja (psihoze, zmedenost, krči ...), pojavi se driska. V četrtem tednu začne vročina postopno upadati in se bolnikovo počutje začne zelo počasi izboljševati.

V poteku trebušnega tifusa se lahko pojavijo različni zapleti: spremembe v srčni mišici, okvara jeter, ovirano delovanje kostnega mozga, razjede v črevesju, ki lahko povzročijo predrtje črevesne stene, kar povzroči vnetje trebušne mrene ali krvavitve, vnetja različnih notranjih organov.