MIŠJA MRZLICA

V Sloveniji epidemija virusa, ki ga nismo zabeležili že več let: ena oseba je umrla

Število primerov mišje in zajčje mrzlice letos enormno poraslo. O vzrokih preberite v članku.
Fotografija: Mišja mrzlica nas položi v posteljo. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Mišja mrzlica nas položi v posteljo. FOTO: Getty Images

Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) je letos prejel prijave o 562 primerih mišje mrzlice, kar je veliko več kot lani, ko jih je bilo v vsem letu 14. Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba je umrla, so za STA pojasnili pri Nijz. Precej več kot zadnja leta je letos tudi primerov zajčje mrzlice.

Da letos narašča število primerov mišje mrzlice, so predstavniki Nijz prvič javno opozorili aprila letos. Ob tem so pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.

<p>Previdno pri čiščenju in opravilih na vrtu, spet naraščajo primeri mišje mrzlice. FOTO: Landshark1</p>

Previdno pri čiščenju in opravilih na vrtu, spet naraščajo primeri mišje mrzlice. FOTO: Landshark1

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

image_alt
Mišje mrzlice vse več, najhuje v tem slovenskem kraju

Mišja mrzlica se ponavadi pojavlja ciklično. Večje število primerov pristojni zaznajo enkrat na nekaj let. Kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navajajo, da je bukev lani jeseni obilo rodila, zato je bilo na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Če je na voljo dovolj hrane, se živali tudi hitreje množijo, k temu pa lahko prispevata tudi toplo poletje in zgodnja jesen.

Večina letošnjih primerov mišje mrzlice, to je 253 od vseh 562, spada pod goriško statistično regijo, občina z največ primeri mišje mrzlice pa je Nova Gorica. Tam so letos doslej našteli 77 primerov.

image_alt
Marko (34) v boju z mišjo mrzlico: Ves sem se tresel, mislil se, da umiram

Število letošnjih primerov močno presega število primerov v zadnjih letih. Po informacijah, ki so razvidne s podatkovnega portala Nijz za obdobje 2015–2019, je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252.

Močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice

Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oziroma tularemije. Nijz je letos prejel prijave o 47 primerih zajčje mrzlice, lani pa so v vsem letu potrdili dva primera.

Tudi večina letošnjih prijav, skupno 34, spada pod goriško statistično regijo. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče.

image_alt
Nova epidemija na vidiku? NIJZ v pitni vodi potrdil nevarno bakterijo

V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas redki. Denimo v letih od 2004 do 2013 so na prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno.

Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom z zajci, s kunci, z voluharji in mišmi ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode.

Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas