STATISTIKA

V prvem četrtletju 2,3-odstotni upad BDP

Objavljeno 29. maj 2020 11.07 | Posodobljeno 29. maj 2020 11.22 | Piše: STA

Končna potrošnja gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšala za 6,4 odstotka.

Simbolična fotografija. FOTO: Guliver, Getty Images
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos 2,3 odstotka manjši kot v istem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zmanjšal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,4 odstotka, je sporočil statistični urad.

Domače trošenje se je v prvem četrtletju zmanjšalo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala tako končno trošenje, ki se je zmanjšalo za enak odstotek, kot bruto investicije, ki so se zmanjšale za 3,3 odstotka. V okviru končnega trošenja pa se je povečala potrošnja države, in sicer za 5,8 odstotka.

Končna potrošnja gospodinjstev se je v prvem četrtletju zmanjšala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 6,3 odstotka.

Na zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev, razen v gradbeništvu, kjer so se v letni primerjavi povečale za 3,8 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se povečale investicije v proizvode intelektualne lastnine, za 1,7 odstotka.

Povečale so se tudi zaloge. Kot so ocenili statistiki, so k rasti BDP prispevale 0,5 odstotne točke in so tako blažile upad celotnih bruto investicij in domače potrošnje.

Izvoz se je v prvem četrtletju leta v primerjavi z istim lanskim četrtletjem zmanjšal za 1,6 odstotka, kar je prvič v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega četrtletja 2012, ko se je zmanjšal za 0,1 odstotka.

Uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka. Zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanje trgovinskega presežka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP je tokrat prispeval 0,5 odstotne točke.

Zaposlenost je v začetku leta še naraščala. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju znašala 1,041.617 oseb, kar je za odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Največ novozaposlenih oseb je bilo v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.




Deli s prijatelji