NA GORENJSKEM
V nekdanji gostilni zdravijo odvisnost (FOTO)
Reintegracijski center na Gorenjskem praznuje deset let delovanja. Pomagali so že več kot 400 zasvojencem z različnimi substancami.
Odpri galerijo
Na Pristavi pri Tržiču že deset let deluje reintegracijski center. FOTOGRAFIJE: Špela Ankele
»Imel sem težave z alkoholom. V reintegracijski center sem prišel pred šestimi meseci. Tukaj sem znova začel študirati. Tu mi je zelo všeč, saj mi pomagajo in me podpirajo pri študiju. Zelo sem vesel, da sem tukaj,« je ob obletnici centra, ki že desetletje domuje na Pristavi pri Tržiču, dejal eden od stanovalcev. V njem jih trenutno živi deset.
In tretji: »Sem bivši narkoman. Na zdravljenje sem šel pred 26 meseci, saj niti hoditi nisem mogel več. V Beogradu je sedem mesecev trajalo odvajanje, detoks, in to je bilo res težavno. Ker še nisem bil pripravljen iti v staro okolje, sem se odločil za bivanje v tem centru. Zdaj se počasi navajam na nov stil življenja. Upam, da bo šlo.«
To so le tri zgodbe iz centra, ki v neposredni bližini Tržiča deluje pod okriljem Fundacije Vincenca Drakslerja, ki so jo ustanovili pred dvema desetletjema. Deset let je nato trajalo, da so uredili vse potrebno in nekdanjo gostilno Pr' Primožk, ki jo je kupil dobrotnik Vincenc Draksler, spremenili v reintegracijski center. Pozneje so ustanovili še socialno podjetje, ki se v delavnici na Pristavi ukvarja z obnovo starega pohištva, v Kranju pa imajo šiviljsko delavnico, kjer pod spretnimi prsti iz recikliranih materialov nastajajo novi izdelki.
Trenutno v centru biva deset moških, ki so imeli težave z različnimi odvisnostmi – predvsem z alkoholom in drogami. Obravnavajo tudi motnje hranjenja, zasvojenost s pornografijo, družabnimi omrežji, računalniškimi igricami in še čim.
»Povpraševanje po bivanju pri nas je veliko, pa ne samo na Gorenjskem, ampak po vsej Sloveniji. Zaposleni moramo najprej ugotoviti, kdo od prijavljenih ima iskreno motivacijo spremeniti življenje, kdo pa je tisti, ki se prijavi iz drugih razlogov,« je dejala Suzana Gladovič, strokovna vodja. Uporabniki pri njih v povprečju bivajo leto ali dve. V desetletju, kolikor deluje center, je bilo v bivalni del vključenih že 110 posameznikov, 330 pa jih je samo obiskovalo programe in delavnice.
Začelo se je pri 16 letih
Drugi je svojo pot na Gorenjsko opisal takole: »Pri 16 letih se je začelo na klasičen način – najprej marihuana, alkohol. Pri 23 letih sem poskusil heroin. Imel sem psihične težave, ki jih je spremljala odvisnost. Pri 34 letih sem bil po cele dneve v substancah. Ko sem postal čist, sem prišel v reintegracijo. Hvaležen sem, da obstaja ta program, ki mi je dal ogromno. Tukaj skupaj doživljamo težke, a tudi lepe trenutke.«In tretji: »Sem bivši narkoman. Na zdravljenje sem šel pred 26 meseci, saj niti hoditi nisem mogel več. V Beogradu je sedem mesecev trajalo odvajanje, detoks, in to je bilo res težavno. Ker še nisem bil pripravljen iti v staro okolje, sem se odločil za bivanje v tem centru. Zdaj se počasi navajam na nov stil življenja. Upam, da bo šlo.«
Kdo je bil Vincenc Draksler?Vincenc Draksler (1930–2018) se je rodil v Kranju, kjer je tudi odraščal v številni, dvanajstčlanski družini. Umetniško nadarjeni mladenič je svojo priložnost našel v filmski industriji, konec petdesetih let minulega stoletja pa ga je ljubezen ponesla v Nemčijo, od koder je bila doma njegova prva žena. Tam se je začel ukvarjati z nepremičninami, vodil pa je tudi tovarno mesnih dobrot, Oberkreiner Wurst Spezialität. Pozneje je pristan našel v Švici. Dobrotnik je tam ustanovil fundacijo R. & V. Draksler Stiftung, ki jo danes vodi Ralph Blum.
To so le tri zgodbe iz centra, ki v neposredni bližini Tržiča deluje pod okriljem Fundacije Vincenca Drakslerja, ki so jo ustanovili pred dvema desetletjema. Deset let je nato trajalo, da so uredili vse potrebno in nekdanjo gostilno Pr' Primožk, ki jo je kupil dobrotnik Vincenc Draksler, spremenili v reintegracijski center. Pozneje so ustanovili še socialno podjetje, ki se v delavnici na Pristavi ukvarja z obnovo starega pohištva, v Kranju pa imajo šiviljsko delavnico, kjer pod spretnimi prsti iz recikliranih materialov nastajajo novi izdelki.
Začetki so bili težki
Melita Žontar, prva vodja centra, se začetkov spominja takole: »Optimistično smo šli v to zgodbo. Začetki so bili težki, a bilo bi še težje, če uporabniki ne bi kazali, da hočejo nekaj narediti iz svojih življenj.«Trenutno v centru biva deset moških, ki so imeli težave z različnimi odvisnostmi – predvsem z alkoholom in drogami. Obravnavajo tudi motnje hranjenja, zasvojenost s pornografijo, družabnimi omrežji, računalniškimi igricami in še čim.
Že nekaj let imajo delavnico, v kateri staro pohištvo dobiva novo podobo.
»Povpraševanje po bivanju pri nas je veliko, pa ne samo na Gorenjskem, ampak po vsej Sloveniji. Zaposleni moramo najprej ugotoviti, kdo od prijavljenih ima iskreno motivacijo spremeniti življenje, kdo pa je tisti, ki se prijavi iz drugih razlogov,« je dejala Suzana Gladovič, strokovna vodja. Uporabniki pri njih v povprečju bivajo leto ali dve. V desetletju, kolikor deluje center, je bilo v bivalni del vključenih že 110 posameznikov, 330 pa jih je samo obiskovalo programe in delavnice.
