POGLED NAZAJ

V Logu pod Mangartom plaz odnesel 7 življenj

Objavljeno 04. maj 2011 20.41 | Posodobljeno 05. maj 2011 08.30 | Piše: Mihael Korsika
Obnova po 11 letih še vedno ni končana
Katastrofalni plaz v Logu pod Mangartom 
je v dolino zgrmel 15. novembra 2000.
LOG POD MANGARTOM – Pisalo se je leto 2000. Le dve leti po katastrofalnem velikonočnem potresu je bila severna Primorska znova prizorišče uničujoče moči narave.

Vasico Log pod Mangartom je 15. novembra od sveta odrezal uničujoči zemeljski plaz. »V sredo popoldne je dobrih 1,5 milijona kubičnih metrov materiala s površine 20 hektarjev odprlo do 500 metrov široko in 500 metrov dolgo dolino nad regionalno cesto Predel–Log pod Mangartom,« smo zapisali v Slovenskih novicah. Plaz je pretrgal kar 200 metrov ceste. Zaradi obilnega deževja, ki bi lahko sprožilo nove premike zemlje, so na obeh straneh ceste, ki jo je presekal plaz, dežurali gasilci in drugi prostovoljci. Pristojni pa se očitno niso zavedali nevarnosti in niso odredili evakuacije vaščanov, kar se je pozneje izkazalo za pogubno. Uradne ocene, da se plaz umirja, so prebivalce vsaj malce pomirile, da so se lahko mirneje odpravili v posteljo.

Ko so vaščani v noči na petek spali, je namreč plaz pridrl v vas. Naš novinar je bil prvi predstavnik sedme sile na kraju katastrofe. »Gasilci iz Loga pod Mangartom so zadnji hip zbežali na varno. Eden izmed domačinov nam pove, da je drl proti njim udarni val, širok približno 100 metrov in visok blizu 30. Mnogi so mu ubežali dobesedno zadnji trenutek,« so takrat poročale Slovenske novice. Vsi pa niso imeli takšne sreče. Plaz je namreč vzel s seboj več hiš, zemlja pa je pod seboj pokopala šest domačinov in eno Trentarko.

Umrli so Marija, Viktor, Tončka, Maria, Ida in Liza Černuta, ki je na dan, ko se je sprožil plaz, praznovala častitljivih 96 let, le dober dan pozneje je ta postal njen grob, ter Zlatica Hostner iz Trente, ki je dva meseca pred tragedijo najela hišo v Logu pod Mangartom.

Zemeljska plazova sta uničila šest stanovanjskih in gospodarskih objektov ter poškodovala 23 stavb. Čeprav je od katastrofe minilo že 11 let, sanacija še ni končana. Država je sicer v tem obdobju vas opremila s sodobno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter zgradila 16 nadomestnih hiš. Eden izmed največjih projektov sanacije je bil nov most pri Mlinču, saj je starega odnesel plaz, kot bi bil iz stiropora. Novi most je s 128 metri dolžine, razponom loka 86 metrov in 60 metri višine največji v Julijskih Alpah.

Država je za obnovo do zdaj namenila 22,5 milijona evrov, za dokončanje vseh z lokacijskim načrtom opredeljenih ureditev pa bo predvidoma odštela še devet milijonov evrov. S tem denarjem bi dokončno uredili plazišče, struge potokov Predelice, Koritnice in Mangartskega potoka, obrežne zidove in nasipe v Zgornjem in Spodnjem Logu, vzpostavili opozorilni sistem ter krajinsko uredili prizadeto območje.
Velikonočni potres

V Slovenskih novicah smo poročali tudi o katastrofalnem velikonočnem potresu, ki je 12. aprila 1998 ob 12.55 prizadel Posočje. Žarišče je bilo v dolini Lepene v gornjem Posočju. Ta potres z močjo 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici velja za enega najmočnejših v novejši slovenski zgodovini in je najhuje prizadel širše območje Bovca, predvsem vasi pod Krnom, Drežniške Ravne in Kobarid. Tresenje tal sicer ni zahtevalo smrtnih žrtev, vendar je bilo poškodovanih oziroma uničenih več kot 1800 objektov. V popotresni obnovi, ki je uradno trajala kar 11 let, je država za obnovo 1767 objektov namenila več kot 100 milijonov evrov državnih sredstev.

Čez šest let znova treslo


Dobrih šest let po velikonočnem potresu pa je Posočje 12. julija 2004 prizadel še en močan potres. Imel je magnitudo 4,9, začel se je ob 15.04 z epicentrom štiri kilometre severno od Kobarida, blizu Drežniških Raven. Prizadeto je bilo predvsem širše območje Bovca, najbolj pa Čezsoča. Območje, na katerem je še potekala obnova po potresu leta 1998, je bilo spet prizadeto. Nekateri že sanirani objekti, ki jih je poškodoval velikonočnih potres, so bili znova načeti. Popotresna obnova, ki naj bi skupno stala približno 68 milijonov evrov, še traja in bo predvideno končana do leta 2013 oziroma 2014.
Deli s prijatelji