V Kobarid po obliž 
za dušo

Če zapustite avtocesto v Novi Gorici oziroma Vrtojbi, se cesta ob Soči precej vleče. Naj bo hči planin še tako lepa, iz avta je ne vidimo veliko. Iz Kranjske Gore prek Vršiča in po dolini Trente se zdi še dlje. Po kaj torej v Kobarid? Po adrenalin na Soči, po bližino Simona Gregorčiča, pravljične Drežnice, po neizprosne ostanke prve svetovne vojne v muzeju in pod Krnom? Ja, po vse to gremo, če smo namenjeni v Kobarid. Od tam ni daleč do Starega sela in odcepa ceste za Breginj. Komur je še mar za starožitnost naših Rezijancev, lahko gre mimo Robidišča v Italijo v starinski slovenski svet s svojevrstno govorico in melodijo življenja.

Preden pridemo v kraj, ki ga obdajajo vrhovi Krna, Matajurja in Kobariškega Stola, nas z Gradiča pozdravi cerkev sv. Antona, posvečena leta 1696, z baročno štukaturo na banjastem oboku prezbiterija. Notranjost je poslikal Tone Kralj. Cerkev obdaja mogočna kostnica iz prve svetovne vojne, v njej počivajo ostanki fantov in mož italijanske vojske, ki so padli pod zastavo italijanskega kralja, 1938 pa jo je prišel osebno počastit Benito Mussolini, ki je rad gradil veličastne mejnike velike Italije. Ob poti na grič sv. Antona so postaje križevega pota, opremljene z italijanskimi napisi.

Na trgu pred cerkvijo nas pozdravlja spomenik Simonu Gregorčiču, prava poetska stvaritev mojstra Jakoba Savinška iz leta 1959. Na istem trgu je tudi spomenik glasbeniku Hrabroslavu Volariču, delo Borisa Kalina. Na drugi strani trga stoji župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, baročna lepotica iz 17. stoletja. Pred njo je mogočen divji kostanj, zaščiten kot naravna znamenitost.

Ob cerkvi stoji spominski kamen, postavljen leta 2004 v spomin na osamosvojitev Slovenije. Spominja na knežji kamen, obkrožen je s prstanom z jeziki evropskih držav, na njem najdemo tudi letnico obstoja Karantanije in seznam žrtev vseh -izmov, ki so v imenu svojih ideologij jemali slovenska življenja.

Kobariški muzej je veličasten spomenik zgodovine kraja in okolice, najbolj presunljiva so pričevanja grozot iz prve svetovne vojne. Soška fronta je bila najdaljša frontna črta v veliki vojni, dolga 90 km. V muzeju boste videli in podoživeli strahote, ki so jih prestali uniformirani in tisti v vaseh in mestih ob fronti ter daleč v njenem zaledju.

Oglejte si stavbo v bližini muzeja, kjer ima sedež Fundacija Pot miru v Posočju, muzej Od Planine do planike in domačijo Simona Rutarja. Nedaleč iz Kobarida je vas Vrsno z lepo urejeno rojstno hišo pesnika Gregorčiča in vas Drežnica pod Krnom, ki smo jo že predstavili. Ni treba posebno poudarjati, da je za športne navdušence Kobarid pravi raj, da o adrenalinskem raftanju po Soči ne govorim. Na svoj račun pridejo pohodniki, kolesarji, planinci, raftarji in jadralni padalci.