KAPE

V garaži s stropa visi več kot 400 kap

Objavljeno 07. december 2019 22.11 | Posodobljeno 07. december 2019 22.17 | Piše: Jaroslav Jankovič

Ključavničar ima v svoji zbirki tudi pokrivalo iz Vatikana. Peč za centralno kurjavo je kar sam zvaril in sestavil.

Ena najbolj zanimivih je kapa Vatikana.
»Zdaj je čas za kakšno volneno,« nam je dejal 75-letni ključavničar in vzdrževalec Stanislav Prah iz Podutika pri Ljubljani, sicer po rodu iz Mokric. Ko je na stežaj odprl garažna vrata, je svetloba ustvarila nenavadno sliko. Na stropu Stankove garaže so visele kape. Na ducate poletnih kap s senčnikom (šiltom), ki so bile včasih priljubljen oglaševalski rekvizit podjetij.

image
Prva kapa iz leta 1970

Stanko jih je začel zbirati v Švici, kjer je v letih 1970–1980 delal kot ključavničar. »Če se prav spomnim, je bila moja prva kapa z znakom cigaret HB, ki so bile takrat zelo popularne.«

Ko smo švigali z očmi po stropu in poskušali razbrati napise na čelni strani pokrival, so se nam izpisovale besede Loto, Gesel, Mesnine Črnomelj, Norton, Bang Fende, Loto, Varta, Mapei ... in še in še bi lahko naštevali. Nekatere so imena znanih podjetij, na druge so dali svoje napise slovenski mali obrtniki. Velik delež napisov pa nam je bilo neznan.

Na tujem sem delal tako dolgo, da sem videl, kako se stvari streže. Ne bi rekel, da tam čez kaj več delajo, le drugače je, več reda in počasi, precizno.

Zbirati jih je začel bolj po naključju. Z ženo Fani sta 10 let preživela v vzhodnem delu Švice ob nemški meji. Tam sta se jima rodila otroka. Vprašanje se je kar samo zastavilo: Zakaj se je vrnil?
»Ne rečem, zaslužil sem ne le dobro, ampak odlično. Po drugi strani pa sta otroka rasla in bila že dovolj stara za v šolo. Pogovorili smo se in spakirali domov. Če ne bi takrat šli, bi se otroka tam navadila in ne bi se nikoli več vrnili.«
 

Vesoljsko orodje


Švicarskih let se rad spominja: »Imel sem se dobro, delovne razmere so bile odlične, da ne govorim o orodju, ki je bilo v primerjavi s tistim, kar smo imeli tu, vesoljsko.«
Hkrati se je v tujem okolju dokaj hitro znašel. »Švicarji imajo radi, če si korekten in delaven, poleg tega vsako izboljšavo, da ne rečem malo inovacijo, z veseljem nagradijo, česar tu seveda ni bilo.«
Pa vendarle mu ni bilo nikoli žal, da se je vrnil: »Čeprav smo se tam dobro počutili, moraš na denar zelo paziti. Kolikor ga je več, toliko lažje ga zapraviš.«

image
Stena pokrival različnih držav; Švica, Poljska, Avstrija, nad njimi kape strank.

Med pogovorom nam je pokazal na steno pri oknu, kjer so visele kape raznolikih barv: »Tole je stena držav, nad njimi pa stranke, ki se kregajo,« se hudomušno nasmeji Stanko. Švica, Poljska, Avstrija, pa kapa iz Rusije. Malo na desno Srbija z velikim, precej neelegantnim napisom čez celotno kapo.
V Švici je delal v dveh podjetjih: »Nobene potrebe ni bilo, da bi menjaval službo.«

Ko se je vrnil z družino, je imel hišo bolj ali manj postavljeno. Šel je v službo v ljubljansko podjetje, kjer je nadaljeval kot ključavničar. Doma si je ob hiši zgradil malo delavnico, kjer nam je pokazal peč za centralno kurjavo, ki jo je kar sam sestavil in zavaril.

10 let je z ženo preživel v Švici.

»Včasih se mi je ljubilo, da sem razmišljal in ustvarjal, zdaj pa sem že malce v letih.« V delavnico stopi bolj za hobi, če mora doma v hiši kaj popraviti, sicer pa še vedno uporabno orodje sameva. Kot vsakemu mojstru mu je žal, da se v Sloveniji dela z rokami še vedno ne ceni.
»Na tujem sem delal tako dolgo, da sem videl kako se stvari streže. Ne bi rekel, da tam čez kaj več delajo, le drugače je, več reda in počasi, precizno ...«
Na koncu nam je pokazal kapo papeževe države Vatikan, ki jo hrani blizu prej omenjene prve v zbirki. 




Deli s prijatelji