Klakočar Zupančičeva prikorakala v rdečih salonarjih in postala prva predsednica DZ (FOTO)
V državnem zboru je dopoldne potekala ustanovna seja devetega sklica državnega zbora, ki jo je vodil najstarejši poslanec Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda. Poslance sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor in dosedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Prvi dan jih je v državni zbor prišlo vseh 90.
Zorčič se je poslovil z besedami, da je po izteklem mandatu slovenska demokracija »še bolj izkušena in robustna« s tem, ko so poslanci preizkusili vse mogoče institute ustavnega sistema. »Preteklo obdobje nas je obogatilo s številnimi izkušnjami in smo na pravi poti, da demokracijo nadgradimo in starejšim demokracijam v EU pokažemo, kako odločno smo pripravljeni graditi našo državo v prihodnje,« je dejal.
Želi si, da državni zbor v prihodnje ne bo poligon za medsebojno obračunavanje, ampak za sodelovanje. Nove poslance je tudi nagovoril z besedami, da je pred njimi težek mandat zaradi mednarodnih okoliščin. »Pred vami so težke odločitve, ker prihajamo v neznano obdobje.«
Predsednik Borut Pahor je poslance pozval, naj se z minuto molka poklonijo umrlim v tragični nesreči v Kočevju. Po tem je novoizvoljenim poslancem čestital in jih soočil z njihovimi nalogami, naj med drugim skrbijo za mir, varnost in blaginjo Slovenije v svetu.
Pahor bo najpozneje 23. maja podpisal predlog kandidature za predsednika vlade.
»Nova zakonodajna in izvršna oblast začenjata mandat v domačih in svetovnih razmerah, ki vzbujajo dolžne skrbi, ni pa razlogov za strah, če bomo ob običajnemu razhajanju znali pri najpomembnejših državnih zadevah poiskati skupni jezik,« je dejal Pahor.
Pričakuje, da bo najpozneje 23. maja podpisal predlog kandidature za predsednika vlade. »»Glede na izkušnje smemo pričakovati, da bodo posvetovanja najpozneje v ponedeljek, 23. maja letos. Glede na razplet volitev in izjave voditeljic in voditeljev parlamentarnih strank pričakujem, da bom še istega dne ugotovil prepričljivo podporo za mandatarja,« je dejal.
Po nagovorih Pahorja in Zorčiča so novoizvoljeni poslanci imenovali mandatno-volilno komisijo (MVK). Vodila jo bo poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, podpredsednica pa bo Alenka Jeraj (SDS), so soglasno sklenili novoizvoljeni poslanci. V MVK so sicer zastopane vse poslanske skupine.
Urška Klakočar Zupančič postala predsednica državnega zbora
Poslanci so za predsednico državnega zbora izvolili Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, ki bo bo po 14 predhodnikih prva ženska na tem položaju. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev, 25 jih je glasovalo proti.
Novoizvoljena predsednica v nagovoru novinarjem uvodoma dejala, da je izredno počaščena, da je postala prva predsednica. Verjame, da bo z njenim predsedovanjem nastopilo novo obdobje v slovenski parlamentarni zgodovini. »Zavedam se odgovornosti, ampak resnično verjamem, da bomo po štirih letih lahko pogledali nazaj in ugotovili, da smo v teh štirih letih veliko dosegli. Da smo postali strpni, tvorni, razumevajoči,« je poudarila in dodala, da ženske v hram demokracije prinašajo drugačno energijo.
Po izvolitvi nove predsednice Urške Klakočar Zupančič je državni zbor dobil še novo podpredsednico. Na to mesto so izvolili poslanko SD Meiro Hot, ki jo je na tajnem glasovanju podprlo 63 poslancev, deset jih je glasovalo proti.
MVK državnemu zboru predlaga potrditev vseh 90 poslanskih mandatov
Volilna komisija je pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev ter pritožbe kandidatov ali predstavnikov list zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.
Na mizi je imela prošnjo dveh predstavnikov madžarske manjšine, Mihael Kasaša in Attila Kovacsa, naj preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Opozorila sta, da Horvath še vedno opravlja funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je funkcija nezdružljiva s poslansko. To je ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, njeno odločitev pa sta potrdili tudi prvostopenjsko in višje sodišče.
A komisija o teh vlogah ni odločala, saj, kot je pojasnila predsednica MVK Janja Sluga, ne izpolnjujeta pogojev za obravnavno. Po njenih besedah namreč ne vsebujeta bistvenih sestavin, ki so predpisane za pritožbo zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.
Poleg tega Kovacs in Kasaš nista vložila pritožbe, pač pa le predlog, da MVK pred potrditvijo mandata preveri sodbo višjega sodišča ter se opredli do tega, ali Horvath lahko zasede poslansko funkcijo. A bi po besedah Sluge zavrnitev mandata pomenila zavrnitev uradno potrjenega volilnega izida, nezdružljivosti funkcij pa ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na potrditev mandata. Prav tako bi to pomenilo poseg v pasivno volilno pravico.
Oglasil se je tudi Horvath, ki je prepričan, da ne krši zakonodaje in da pri opravljanju njegovih funkcij ne gre za korupcijo. Kot pravi, si že tri leta prizadeva, da bi se vprašanje nezdružljivosti funkcij, ki jih opravlja, razčistilo. Meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče. (STA)
