EKSOTIKA V PIRANU

V družbi gomazečih živalic

Objavljeno 12. julij 2020 12.00 | Posodobljeno 12. julij 2020 12.00 | Piše: Janez Mužič

Brez skrbi, strupeni pajki in škorpijoni so na varnem na ogled v terarijih v palači Trevisini.

Pajek vrste grammostola človeku ni nevaren, je miren in izjemno strpen, vedno lačen ter zelo primeren za začetnike, ki se spogledujejo s takšnimi hišnimi ljubljenčki. FOTOGRAFIJE: Janez Mužič
Če spadate med tiste, ki se pajkov bojijo, pa še sami ne veste zakaj, boste morda lahko v Piranu ta strah premagali. Marsikaj zanimivega in neznanega o njih lahko do septembra izveste v palači Trevisini, ki gosti razstavo največjih pajkov in škorpijonov na svetu. Predstavljata jih zbiralca Sašo Čotar iz Radovljice in Aleš Mlinar iz Tržiča. Čotar se je s pajki začel ukvarjati pred 20 leti, ko je za rojstni dan dobil živega škorpijona, kar ga je popeljalo v svet teraristike oziroma eksotičnih živali, med katere spadajo na primer kače, kuščarji in žabe. Začel je obiskovati sejme v tujini in tako spoznal Mlinarja, ki je v svetu pajkov, škorpijonov in kač že od svojega osmega leta.

Privlačni kosmatinci

»Nad njimi sem se navdušil tudi zaradi ptičjih pajkov, ki so še zlasti atraktivni zaradi svoje velikosti. Živijo tudi do 30 let in zato jih imajo ljudje radi doma v terarijih kot zelo neobičajne eksotične hišne ljubljenčke,« pravi Mlinar. Njihovo telo lahko meri več kot 12 cm, če jih merimo čez razpon nog, pa tudi do 30. Poleg tega imajo po telesu in nogah goste dlačice. Dokaj neobičajno ime je družina dobila po poročilih in risbah, ki so obkrožila svet po odkritju vrste. Leta 1705 je neka gospa s potovanja po Surinamu poročala o pajku, ki se je hranil s ptičem. To informacijo je potrdila risba, pa čeprav se ptičji pajki ne hranijo samo s ptiči, ki so res občasni plen teh drevesnih vrst.

Strah pred pajki

Pravijo, da je strah pred pajki posledica splošnega človekovega odpora do kosmatih, gomazečih bitij z mnogo nog in da je to psihološko potenciran strah pred strupenim ugrizom. Ta je odveč, saj Čotar dodaja: »Da, res imajo strupne žleze, a večina za ljudi ni nevarna. To je odvisno od tega, kako posameznik reagira na strup. Nekdo lahko umre že od osjega pika, večina ljudi ne. Ptičji pajki nimajo nevarno močnega strupa, a pri nekaterih afriških in azijskih se vendarle lahko pojavijo zapleti.«
Pestra zbirka

V terarijih je med 42 vrstami pajkov kar 40 ptičjih, tem dela družbo osem škorpijonov, črne vdove in strupena stonoga. Nobeno od teh bitij ni iz Slovenije, ampak so iz Srednje in Južne Amerike, Afrike, Avstralije, Nove Zelandije, Indonezije in Indije.

Bogata zbirka

Čotar in Mlinar se z bogato zbirko najbolj strupenih kač na svetu ter veliko zbirko ptičjih pajkov in škorpijonov predstavljata na razstavah v naravoslovnih muzejih v tujini. Ker to v koronačasih ni tako lahko izvedljivo, svojo zbirko to poletje dajeta na ogled domačemu občinstvu in vsem, ki počitnikujejo v Piranu. Največjo razstavo največjih ptičjih pajkov in škorpijonov na svetu si lahko ogledate vse dni v tednu med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro v piranski palači Trevisini.

image
Razstave so veseli tako ljubitelji pajkov kot tisti, ki so se jih do njenega obiska bali.

Kaže jo obiskati tudi zato, ker pajki pri mnogih vzbujajo strah, pa čeprav večina ni nevarna za ljudi. »Ta strah se lahko premaga in obiskovalci odhajajo z razstave z manj strahu pred pajki. Pokažemo jim na primer oklep, ki je ostal po levitvi. Primejo ga, pobožajo in strah je že delno premagan. Žive pajke si lahko ogledajo skozi steklo terarija, od koder jim nič ne morejo. Tako spoznajo različne vrste, njihovo anatomijo, kako se levijo, razmnožujejo, prehranjujejo, gibajo in še kaj. Več ko človek ve o njih, manj ga je strah. Ko sva imela razstavo v Genovi, se je nanjo napovedala celo skupina arahnofobikov,« pove Mlinar. »Otroke strašimo in učimo, naj se jih ne dotikajo in naj zbežijo stran. Res je, da so vsi pajki strupeni in tudi naša suha južina je. Po drugi strani po hiši lovijo muhe, komarje in drug mrčes, tako da so tudi koristni.«

Od legend do znanosti

Pajke najdemo v številnih mitologijah in legendah. Zaradi tehnike lova z mrežo simbolizirajo potrpežljivost, zaradi bolečin in smrti, ki jih lahko povzroča njihov strup, pa tudi zlobo. Danes so predmet številnih znanstvenih raziskav, ki bodo morda z vedenjem o njih in njihovih strupih pomagale premagati različne zdravstvene težave, denimo pri alzheimerjevi bolezni in infarktu. Znanstveniki proučujejo tudi neverjetno natezno trdnost niti, ki jih proizvajajo za svoje mreže in v druge namene. Pajkova nit je v primerjavi z jekleno nitjo enake debeline petkrat močnejša in dosti lažja.

image
Strupena stonoga iz Južne Amerike, katere ugriz povzroča hudo bolečino, oteklino, vročino in oslabljenost, a ni smrten.




Deli s prijatelji