Dodatki za ranljive, podaljšanje bonov in odškodnine zaradi resnih zapletov po cepljenju (VIDEO)

Na novinarski konferenci sta minister za finance Andrej Šircelj in minister za zdravje Janez Poklukar predstavila predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje epidemije in omilitev njenih posledic. Med drugim predlaga izplačilo posebnega dodatka najranljivejšim skupinam in tudi izplačevanje odškodnin za osebe, ki jim je zaradi cepljenja proti covidu 19 nastala škoda na zdravju. Poklukar je omenil, da je trenutni dokument označen kot PKP 10.

Dodatek bo predvidoma izplačan že decembra. Finančni učinek tega zakona je ocenjen na 180 milijonov.

Novinarsko konferenco si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Solidarnostni dodatek za ranljive skupine

Šircelj je predstavil nov vladni predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje epidemije in omilitev njenih posledic. Solidarnostni dodatek bi lahko prejeli prejemniki pokojnin:

* prejemniki pokojnin do 510 evrov 300 evrov

* prejemniki pokojnin od 510 do 612 evrov 230 evrov

* prejemniki pokojnin od 612 do 714 evrov 130 evrov

Zaradi izboljšanja socialnega položaja solidarnostni dodatek prejmejo tudi kmetje z dohodki pod 591,20 evra (stari nad 65 let), ki niso prejemniki pokojnin.

Vlada predlaga tudi delno povrnitev izgubljenega dohodka (zaradi karantena ali višje sile). V to skupino spadajo:

* samozaposleni družbeniki ali delničarji gospodarske družbe

* ustanovitelji zadruge ali zavoda

* kmetje

Predlagajo tudi dodatek za invalide v višini 150 evrov.

Z zakonom bodo poskušali olajšati tudi nabavo hitrih testov za gospodarstvo oziroma sofinancirati strošek, ki pri tem nastane, je še dejal. Pomoč pripada podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, samozaposlenim ... in bo znašala 60 evrov na delavca.

Podaljšuje se rok za unovčevanje bonov

Podaljšali bodo tudi rok za koriščenje turističnih bonov oziroma vzpostavili pravno podlago za podaljšanje. Lanski boni (bon20) bi tako veljali do konca junija prihodnje leto. Letošnji boni (bon21) pa so lahko podaljšani s sklepom vlade, tako da tega ni treba urejevati zakonsko, je na novinarski konferenci še dejal Šircelj.

Poklukar: Odškodnine zaradi cepljenja

Zdravstveni minister je ponovil, da je cepljenje »dokazano najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki ščiti tako posameznika kot celotno družbo«. A tako kot pri zdravilih se tudi pri cepivih v zelo redkih primerih lahko pojavijo resni neželeni učinki, vendar koristi cepljenja močno odtehtajo tveganja zaradi resnih posledic bolezni, je ponovil. 

Vlada se je odločila za uvedbo povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda na zdravju. Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje covid 19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda na zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani.

»Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti covidu 19,« je poudaril Poklukar.

Glede na zakon o nalezljivih boleznih bi odškodnino v višini 60.000 evrov prejeli tisti, ki bi po cepljenju utrpeli resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij. Odškodnino v višini 10.000 evrov bi prejeli starši otroka oz. zakonski ali zunajzakonski partner osebe, ki je umrla po cepljenju. Mladoletni otroci osebe, ki je umrla po cepljenju, pa bi prejeli 20.000 evrov odškodnine.

Umirjanje po 10. decembru

V četrtek je bilo ob 8.274 PCR-testih potrjenih 3.517 novih primerov okužbe s koronavirusom. To pomeni, da je bil delež pozitivnih testov 42,5-odstoten. Število aktivnih primerov je po oceni Nijz 45.143. V bolnišnicah se danes zdravi 1.127 oseb, od tega 252 v enotah intenzivne terapije. Umrlo je 20 oseb, poroča vlada.

Najmlajši hospitalizirani bolnik je star 18 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa ima 26 let.

Mateja Logar je v četrtek dejala, da se po trenutnih projekcijah vrh pričakuje v naslednjem tednu, proti koncu novembra naj bi bilo največje število bolnikov na intenzivnih oddelkih. Večje umirjanje je predvideno po 10. decembru, normalizacija zdravstva pa konec decembra in v začetku januarja.