PREVERJANJE PCT NEUSTAVNO

Ustavno sodišče pritrdilo: vladni odloki o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT neustavni

Prvo zahtevo so vložili že avgusta lani in jo sproti dopolnjevali.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen, Delo

Ustavno sodišče je pritrdilo informacijskemu pooblaščencu, da so odloki vlade o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT neustavni. V sporočilu za javnost so zapisali, da je vsako poseganje v pravico do varstva osebnih podatkov dopustno le kot rezultat demokratičnega procesa določanja, ki se lahko zagotovi le v državnem zboru, ne more pa tega samovoljno delati vlada.

»Ustavno sodišče je sledilo IP in odločilo, da je Vlada z Odlokom o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 ter z Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo  boleznijo COVID-19 določila obdelavo osebnih podatkov, ne da bi bilo v zakonu določeno, kateri podatki se smejo obdelovati ter za kakšen namen, kar pomeni, da sta odloka v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave RS

Informacijski pooblaščenec je prvo zahtevo ocene ustavnosti odlokov o preverjanju pogojev PCT vložil že 27. avgusta lani, ko je odlok vstopil v veljavo, in jo glede na številne sprotne spremembe dopolnjeval.  

Ob tem so dodali, da je ustavno sodišče jasno povedalo, da vsaka obdelava osebnih podatkov, četudi gre za obdelavo podatkov v epidemiološki situaciji, ki zahteva nujnost sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa, pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov in mora biti določena v zakonu. »Zahteva, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom, ne pomeni le golega formalističnega obstoja neke zakonske določbe, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, temveč tudi varovalko, ki onemogoča samovoljno ravnanje izvršilne veje oblasti ter da hkrati nedvoumno in dovolj jasno sporoča posameznikom, kaj država v zvezi z njimi želi oz. zahteva. In v izjemnih situacijah, kot je boj proti nalezljivi bolezni, ki se nanaša na občutljivo področje posameznikove zasebnosti, je zahteva po jasnih zakonskih določbah še večjega pomena.«

Izpostavili so, da je pisarna informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik v teku postopku pred ustavnim sodiščem vladi večkrat tudi pojasnila, da država seveda mora varovati ljudi pred nalezljivo boleznijo, kar je tudi ena izmed človekovih pravic, vendar ne na račun kršitve drugih človekovih pravic, pri čemer je bilo več kot dovolj časa za sprejetje ustreznega zakona. »Ta bi omogočil sprejem vladnih ukrepov, ki bi bili z vidika omejevanja človekov pravic in svoboščin zakoniti in s tem tudi legitimni ter sprejeti pri državljanih,« so še dodali.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas