Ušli roparjem in osrečili žrtve potresa (FOTO)

Če je kdo zaljubljen v Hrvaško, potem je to zagotovo 31-letni Mitja Knez iz Rimskih Toplic. Zato ne preseneča, da je minule dni s prijatelji v opustošeno Glino odpeljal kar štiri kombije humanitarne pomoči. »Saj kot večina tudi jaz od mladih nog zahajam na morje v Dalmacijo. V okolici Zadra živi očetova sestrična,« začne Mitja, ki je v Dalmaciji spoznal tudi ljubezen do Nogometnega kluba Hajduk. »Ko sem bil star devet let, smo bili na dopustu na otoku Čiovo. Tam so predani Hajduku, ob eni od evropskih zmag pa je otok gorel zaradi bakel. Fasciniralo me je, star deset let sem začel hoditi na Hajdukove tekme,« pristavi Mitja, ki je na stadionu Hajduka izvedel tudi zaroko! Konec avgusta 2017 sta z ženo prišla na kultni stadion Poljud, hip zatem so se pojavile klape, ob milozvočnih melodijah je Mitja šel na kolena in zaprosil svojo Lauro za roko. Rekla je da. Danes je tudi poslovno vezan na Hrvaško.


»Na dan prvega potresa sem se vračal iz Dalmacije in ves čas poslušal strašna poročila o uničujočem potresu. Najbolj pa me je bolelo pri srcu, ko sem slišal glas mame, ki je ostala brez 13-letnega otroka. Takrat sem se odločil, da bom pomagal. Da bom nekaj naredil, se aktiviral,« opiše, kako se je lotil akcije. »Objavil sem zapis na facebooku, potem pa so sporočila začela kar deževati. Vsi so želeli pomagati, iz Ljubljane, Celja, Laškega, Rimskih Toplic. Presenečen, a toliko bolj srečen sem bil zaradi odziva!« nadaljuje 31-letnik, ki je sprva računal, da bodo v Glino peljali kombi pomoči, na koncu so potrebovali, dobili in tudi napolnili kar štiri!

Spremstvo do Gline

»Želel sem, da gre pomoč neposredno ljudem, ki jo resnično potrebujejo. S pomočjo znanke iz Pakoštanov sem prišel v stik z družinami, ki jih je potres najbolj prizadel. Predvsem je tudi povedala, kaj točno jim prav pride, da se jim ne kopičijo stvari,« pove Mitja, akcija je stekla, pomoč so medtem že predali v Glini. »Od slovensko-hrvaške meje do Gline smo imeli spremstvo. Tudi na Hrvaškem se žal pojavljajo skupine, ki te lahko na poti do tja oropajo. V Zagrebu so moji znanci, ki so nas pospremili do cilja. Pred šotorom so nas z nasmehi pričakali domačini, prostovoljci. Veseli so bili prav vsake vrečice, vrečke, škatle. Nekako šokirani so bili ob takšni pošiljki. Vedel sem, da nimajo dovolj vsega, čeprav se pojavljajo zapisi, da imajo vsega dovolj. Mi smo jih osrečili, in to je največ, kar smo lahko naredili,« poudari naš sogovornik. V kombije so naložili testenine in konzerve, pa hrano za domače živali, dodali so nekaj šotorov, baterij, žarnic.


»Številne družine po potresu še vedno spijo in živijo v šotorih,« je žalosten, ko pove, kaj vse je videl v Glini. »Ko smo ravno vse razložili, nas je spet streslo. Potres je bil močan, vse skupaj pa je bilo milo rečeno grozno in noro,« pove 31-letnik, ki se je s prijatelji zvečer že vrnil v Slovenijo. Domačinom so dali tudi denar, tako direktno, brez posrednikov. »Dejstvo je, da sem prebral precej odzivov, češ, zakaj pomagamo Hrvaški, oni nam ne bi. Verjemite, da bi nam tudi oni priskočili na pomoč. Pa še tole bi rad vse spomnil in povedal: jutri smo mi lahko v taki situaciji, kot so danes prebivalci Petrinje, Gline in vseh drugih krajev in vasi,« je pomenljivo pristavil dobrosrčnež.

Ponovi vajo

»Ponosen sem na vse vas dobre ljudi, ki ste v Rimskih Toplicah napolnili naše kombije. Prihajali ste iz vse Slovenije. Težav na poti ni bilo, čeprav na vsakem koraku čakajo, da bi oropali kombije. Hvala podjetju 2fast4u transport iz Štor in Polagavček Zore s Frankolovega, ki sta poskrbela za prevoz pomoči. Hvala Amadeju, ki je uredil nemoten prehod mejnega prehoda. Hvala Alešu Knezu, Srečku Ojsteršku, Robertu Voršniku in Roku Pinterju za pomoč pri nakladanju in razkladanju. Velik poklon vsem vam, ki ste prispevali,« ne pozablja vseh, ki so pomagali, domačinom pa so obljubili, da konec februarja spet pridejo!