Uradno: tako je ustavno sodišče odločilo o zakonu o RTV Slovenija
»Izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena ter 24. in 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 163/22) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži,« so sporočili Ustavnega sodišča RS. Da bo odločitev takšna, je prejšnji teden prvo neuradno poročalo Delo.
»Začasno zadržanje izvrševanja ZRTVS-1B v celoti v pravnem redu povzročilo nastanek protiustavne pravne praznine, saj vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija kljub zgoraj navedeni ustavni zahtevi iz 39. člena Ustave ne bi bili urejeni. Zato ZRTVS-1B v celoti ni mogoče začasno zadržati,« piše v obrazložitvi.
Prvopodpisan pobudniki ustavne presoje je predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič.
Nadaljujejo: »Ustavno sodišče je tako začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb ZRTVS-1B, ki urejajo končno konstituiranje Sveta in posledično drugih novih organov RTV Slovenija (prvi, drugi, četrti in peti odstavek 23. člena ter 24. in 25. člen ZRTVS-1B). S tem je Ustavno sodišče zagotovilo, da je v času do končne odločitve Ustavnega sodišča urejeno vodenje, poslovanje in nadzor RTV Slovenija v obsegu in pod pogoji, ki jih določajo drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena10 ter 26. člen11 ZRTVS-1B, ter da lahko tečejo postopki imenovanja (novih) članov Sveta na podlagi 5. in 6. člena ZRTVS-1B, hkrati pa je zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.«
Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je v začetku odklonilnega mnenja poudarila, da se pri odločanju o začasnem zadržanju sodišče ne ukvarja z vsebinsko presojo skladnosti zakona z ustavo, ampak bo o tem ustavno sodišče odločalo kasneje. Zaključila je z besedami: »Ta premočrtna usmerjenost v rezultat ne glede na vse, ko tudi relevantne, dobronamerne pripombe niso slišane, je znak slabega sodnega odločanja. Še precej več pa pove o naravi in motivacijah takega odločanja. Narava našega dela je pač taka: večina ima prav, ne glede na to, je sklep nekoherenten, tako rekoč neobrazložen, ter celo, če vsebuje grobe in očitne napake.«
»Gotovo pa, menim, začasno zadržanje upoštevajoč to oceno, poleg položaja samih pobudnikov, za katere se ob odsotnosti pravnega varstva ne ve, kakšne so lahko posledice, pretehta nad oceno posledic, ki bi nastale, če zakona ne bi začasno zadržali, pa bi se kasneje pri vsebinski presoji izkazalo, da ni ali pa da njegove posamezne določbe niso ustavnoskladne,« v pritrdilnem ločenem mnenju piše ustavni sodnik Rajko Knez.
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi proti trem: proti so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so dale odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.
