Uradni zaključek dražbe z odpiranjem ponudb na valentinovo opoldan (FOTO)

Že v začetku leta 2025 je Gozdarstvo Gornja Radgona, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Republike Slovenije in družbo Pomurski sejem, na ustaljeni lokaciji Pomurskega sejma ponovno organiziralo sedaj že tradicionalno, 3. dražbo lesa.
Zbiranje hlodovine se je pričelo že 6. januarja, vse skupaj pa so bo končalo 21. februarja, ko na Pomurskem sejmu potekal dan odprtih vrat. Letos so organizatorji nagovarjali lastnike gozdov, da izberejo kakovostno hlodovino, pri čemer naj bo poudarek na listavcih, kot so hrast in jesen, ki so med kupci najbolj iskani in tudi cenjeni. In potem, ko so hlodi prispeli na lokacijo in ko je natisnjen uradni katalog, sedaj sledi uradna dražba, poteka med 3. in 14. februarjem 2025, pri čemer bo javno odpiranje ponudb na Valentinovo, 14. februarja ob 12. uri.


Takrat bodo lahko kupci in organizatorji pregledali vse oddane ponudbe ter določili končne kupce. Organizatorji zagotavljajo, da bodo upoštevana vsa pravila glede izvora lesa, vključno z odločbami za posek ali potrjenim poreklom.
Dan odprtih vrat
Za boljše razumevanje postopkov dražbe bodo organizatorji 21. februarja 2025 pripravili dan odprtih vrat, kjer bodo obiskovalci spoznali priprave lesa za dražbo, logistiko ter pogoje sodelovanja za prihodnje leto. Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na organizatorje preko telefonske številke 041 622 103 ali elektronske pošte gozdarstvo.radgona@amis.net.



Poleg tega organizatorji obljubljajo, da bodo poskrbeli za vse potrebno glede prevoza in dostave lesa na dražbeno lokacijo. Kot nam je povedal Stanko Rojko, direktor Gozdarstva Radgona, ki je glavni organizator dražbe, je tudi letos interes lastnikov gozdov za dražbo več kot dober. Letos je sicer nekoliko manj hlodov, a je to po Rojku tudi pričakovano, saj je lanski rekord dosežen zaradi hudega neurja, ki je marsikje po državi zdesetkalo gozdove in so jih lastniki bili prisiljeni prodati. Zato je lani bilo zbranih kar 1440 kosov lesa



Največ povpraševanja je bilo po hrastu, najdražji hlod je dosegel ceno kar 2.259 evrov na kubični meter, skupna vrednost pa je znašala 7206,21 evra. Več kot 90 odstotkov ponujenih hlodov je bilo prodanih, s čimer so presegli pričakovanja. Vzpostavljena tradicija dražbe omogoča lokalnim lastnikom lesa manjše stroške transporta in boljše izkupičke.


