SLOVO LEGENDE

Umrl je Janez Kocijančič

Objavljeno 01. junij 2020 18.21 | Posodobljeno 01. junij 2020 20.40 | Piše: Š. R.

Za vedno se je poslovil legendarni slovenski športni funkcionar.

Janez Kocijančič FOTO: Jure Erzen/delo
Dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), nekdanji politik in gospodarstvenik Janez Kocijančič je umrl v 79. letu starosti. Preminil je po hudi bolezni.

Kocijančič je bil predsednik OKS med letoma 1991 do 2014, od leta 2017 pa tudi predsednik Evropskega olimpijskega komiteja, vrsto let je bil tudi član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (FIS), od leta 2010 tudi njen podpredsednik.



​Ob žalostni novici se je Kocijančiču poklonil njegov naslednik na mestu predsednika OKS Bogdan Gabrovec. »Od leta 2002, ko sem v izvršnem odboru OKS, sem se od njega izjemno veliko naučil,« je za STA dejal Gabrovec. »Bil je izjemna osebnost, zelo smo ga cenili. Učili pa smo se ne iz njegovih besed, ampak iz njegovih dejanj. Nobeno še tako izurjeno pero ne more pričarati takega leposlovja, take knjige, kot jo je on pisal v živo z delom pred našimi očmi.«
 

Iz politike v gospodarstvo

image
FEIST MARKO Otvoritev Slovenskega olimpijskega izobraževalnega centra v poslovni stavbi BTC je prišel predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost pri OKS, je diplomirani pravnik, ki je leta 2010 doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji, vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije. Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961–63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966–68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968–1971). Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča, po padcu vlade leta 1973 pa odšel s političnega prizorišča in odtlej deloval v gospodarstvu: najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways.
 
V osemdesetih letih se je vrnil v politiko in tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije. Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialdemokratov je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata.

Predan športu

image
HOčEVAR UROš Predstavitev smučarskih reprezentanc Slovenije na Pokljuki. FOTO: Uroš Hočevar 
Dr. Janez Kocijančič je dobršen del svojega življenja posvetil športu in športni politiki v Sloveniji. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval s Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je član predsedstva Mednarodne smučarske zveze, od leta 2010 je bil njen podpredsednik. Od leta 1991 je bil predsednik OKS, leta 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev. Za svoje predano delo v gospodarstvu in športu je prejel Bloudkovo nagrado (1985), Kraigherjevo nagrado (1990) in nagrado kralja Olafa (2014).

»Slovenci se moramo zavedati svojih razsežnosti. Smo manjša država v svetu, morda ne po športnih dosežkih, pač pa po splošnih kriterijih, in biti prepoznaven med večjimi je poseben napor. Moramo se potruditi, da bi bili opazni med večjimi in mislim, da to uspešno delamo,« je v vlogi predsednika EOC dejal ob obisku slovenske hiše na prizorišču zadnjih zimskih olimpijskih iger leta 2018 v Pjongčangu.

Kolikor mu je v zadnjem obdobju dopuščala težka bolezen, je aktivno spremljal aktualno dogajanje doma in po svetu. 





Deli s prijatelji