ŽIVALSKI VRT

Ujeli orla in odprli živalski vrt

Vasja Butina popisal zgodovino ZOO Ljubljana, ki ostaja odprt tudi med epidemijo. Že grofje Celjski so si omislili zverinjake.
Fotografija: Sprehajanje kamel FOTO: Zoo Ljubljana
Odpri galerijo
Sprehajanje kamel FOTO: Zoo Ljubljana

Medtem ko so muzeji in galerije ter druge ustanove ob razglasitvi epidemije zaprli svoja vrata, pa ljubljanski živalski vrt (še) ostaja odprt, kot poudarjajo, tudi med prazniki. Sicer pa je njegova zgodovina nadvse pestra. Popisal jo je Vasja Butina v knjigi Živalski vrt Ljubljana, Jubilejni pogled v zgodovino in prihodnost.
 

Slon v Ljubljani že leta 1552


Butina pravi, da smo imeli Slovenci v zgodovini glavno mesto, v katerem je deloval prvi sodobni živalski vrt na svetu že sredi 18. stoletja. To je bil živalski vrt v palači Schönbrunn na Dunaju, ki je bil tedaj glavno mesto Avstrije, katere del je bila tudi današnja Slovenija.

Predstava morskega leva FOTO: Primož Hieng
Predstava morskega leva FOTO: Primož Hieng
»Prikazovanje živali je bilo nedvomno razširjeno na ozemlju zdajšnje Slovenije in v Ljubljani že zelo zgodaj,« pravi Butina. »Viri navajajo prikazovanje slona, ki ga je leta 1552 pripeljal v Ljubljano avstrijski nadvojvoda in poznejši cesar Maksimiljan II. Najstarejšo omembo zverinjaka na ozemlju Slovenije zasledimo v Celjski kroniki, kjer je leta 1398 zapisano, da je celjski grof Herman II. dal Joanezu Kozijskemu brežiški zverinjak. Tudi naslednji zapis zverinjaka v virih je povezan s celjskimi grofi. Zbirko živali oziroma zverinjak so imeli grofje Celjski že pred letom 1451.«

Zverinjak omenja tudi Valvasor ob gradu Fužine pri Ljubljani. Nedvomno gre za lokacijo zdajšnje Psihiatrične bolnišnice Ljubljana, zgrajene leta 1880 na Krisperjevem posestvu na Studencu v Polju, kjer je bil nekdaj živalski vrt knezov Auerspergov. Pod Studenec je ves čas spadala pristava, ki se je razprostirala med vasjo in Ljubljanico; pravili so ji Tiergarten, zverinjak v današnjem smislu.

»Grofje in knezi Turjaški so bili pogosti obiskovalci živalskega vrta, čeprav tu ni bilo nobenih velikih zveri,« poroča Butina. Grofje Turjaški so imeli po Valvasorju zverinjak na svojem gradu Turjak. V Slavi vojvodine Kranjske ga je omenil v opisu Ljubljane: »Nedaleč od mesta so slavni Turjačani napravili še zverinjak, ki je z zidom obdan in poln srn, jelenov in druge divjačine.«

Takole cepijo tigra. FOTO: ZOO Ljubljana
Takole cepijo tigra. FOTO: ZOO Ljubljana
Zverinjak je vabil na oglede v Ljubljani pri gradu Tivoli že leta 1809, pravi Vasja Butina: »Ustanovil ga je francoski general Marmont, guverner Ilirskih provinc v Ljubljani. Kje pri gradu Tivoli je stal zverinjak, pa ni znano. Po ozemlju današnje Slovenije so potovali potujoči zverinjaki, cirkusi, v katerih so bile na ogled živali. Obiskovalce so razveseljevali tudi artisti in klovni. Med letoma 1901 in 1912 je samo v Ljubljani gostovalo 14 cirkusov, ki so imeli bolj ali manj številne živali. Prikazovali so jih v posebnih menažerijah, ko ni bilo predstav.«

Prikazovanje živali je v Ljubljani torej obstajalo že pred drugo svetovno vojno, vendar bolj kot razstava živali, ki so jih organizirala t. i. zoološka društva. V Ljubljani je bilo že leta 1926 ustanovljeno društvo ZOO z namenom urediti in vzdrževati živalski vrt, ki bi bil nedvomno lepa kulturna pridobitev mesta.
 

Najprej domače zveri


»Prvo pobudo za ustanovitev živalskega vrta v Ljubljani je verjetno podalo ravnateljstvo Narodnega muzeja v Ljubljani,« poroča Butina. »K temu jih je spodbudila ponudba lovcev, ki so po naključju v nastavljeno past ujeli že takrat zaščitenega planinskega orla in ga rešili pogina. Ker ga niso želeli izpustiti nazaj v naravo, so po zgledu Zagreba in Splita predlagali, da se tudi v Ljubljani ustanovi zoološki vrt z domačo favno. Društvo ZOO si je v kratkem času pridobilo velik krog članov in podpornikov ter si ustvarilo sicer majhen, a pester živalski vrt, v katerem so bile zastopane skoraj vse naše divje živali.

Žirafec Rastko FOTO: ZOO Ljubljana
Žirafec Rastko FOTO: ZOO Ljubljana
Po nepričakovanem razpadu društva ZOO zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nerazumevanja mestnih oblasti je bila v časopisih sprožena polemika o možni stalni lokaciji. Leta 1934 je bilo ustanovljeno novo, prav tako zasebno zoološko društvo Noe, ki je »stremelo edinole za tem, da Ljubljana končno dobi zoološki vrt, kot je zapisal dnevnik Slovenec leta 1935«.
 

Po vojni pod Rožnik


»Kaj se je dogajalo z živalmi naslednja leta in med vojno, je treba še raziskati,« je ugotovil Butina. »Prvi dostopni vir se nanaša na čas po drugi svetovni vojni, ko je Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS poslalo dopis mestnemu ljudskemu odboru Ljubljana s pozivom, da poda mnenje na pobudo, dano 8. julija 1948, na sestanku na ministrstvu o ustanovitvi živalskega vrta ob pionirski progi (železnici) pod Rožnikom z opisom, kakšen naj bo živalski vrt in kako naj bo urejen.«

Prvi pravi živalski vrt v Ljubljani je bil ustanovljen z odločbo 10. marca 1949. Na zemljišču nekdanje vrtnarije v Kolodvorski ulici 12, blizu današnje stavbe RTV Slovenija, so začasno namestili prve provizorične kletke in akvarij ter v njih razstavili majhno, stalno zbirko divjih živali. V izdelavi je bil namreč že načrt za stalno lokacijo pod Rožnikom ob Večni poti.


»Kmalu je imel premalo prostora pa tudi lega v mestnem središču ni bila primerna,« je zapisal Butina. »Že slab mesec in pol po ustanovitvi vrta, 25. aprila 1949, je Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje Mestnega ljudskega odbora Ljubljana dobilo nalogo, da začne izgradnjo vrta na današnji lokaciji na jugozahodnem delu Rožnika ob Večni poti, oddaljeni od središča Ljubljane le šest kilometrov. Idejni načrt zoološkega vrta je pripravil arhitekt Vlado Gajšek. Kaj hitro je bilo za preselitev vse pripravljeno, zato so vrt dve leti pozneje, marca 1951, preselili z živalmi in zaposlenimi ter vso opremo na novo lokacijo.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije